Učenje filozofije kot zdravilo za našo družbo, ki ignorira resnico

Letos smo že tradicionalno tretji četrtek v mesecu novembru obeležili svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 z osrednjo prireditvijo, ki je letos prvič potekala v Mariboru in številnimi drugimi spremljevalnimi prireditvami, obeležujemo tudi v Sloveniji. Prav verjetno je, da o tem ne veste veliko, saj se mediji pri nas, z izjemo nekaj častnih izjem, ki jih je mogoče prešteti na prste ene roke, vsako leto prav posebej potrudijo, da ga ignorirajo. Pri tem bi si prav posebno kritiko zaslužila nacionalna radio-televizija, ki ima mandat, da informira prav o tovrstnih zapostavljenih, a za družbo dragocenih in pomembnih dogodkih. Da slovenske politike, ki je že tradicionalno nenaklonjena, da ne rečemo kar sovražna do filozofije, niti ne omenjamo posebej.

Na srečo ni povsod tako. Določen zgled glede tega bi si lahko vzeli že v republikah naše bivše skupne države, kjer so dan filozofije marsikje obeležili tudi na visoki politični ravni, še boljši zgled pa je letos ponudil irski predsednik Michael D. Higgins, ki je ob priložnosti dneva filozofije in sprejemu v svoji predsedniški rezidenci za novoustanovljeno organizacijo Philosophy Ireland, katere pokroviteljstvo je prevzela njegova žena Sabina Higgins, med drugim poudaril, da je poučevanje filozofije v šolah in njeno spodbujanje v družbi nujno potrebno, da je državljanom tako omogočeno »razlikovati med resničnim jezikom in iluzorno retoriko«. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad »anti-intelektualizmom, ki negotove in izključene ljudi hrani s populizmom«. Ob trditvah, da smo vstopili v družbo »onkraj resnice« je vprašal, kako lahko skupaj in posamično »v naših učilnicah, medijih in javnem prostoru prispevamo k vzdušju refleksije. Širjenje orodij, jezika in metod filozofske raziskave na vseh ravneh družbe, lahko ponudi pomembno komponento katerega koli usklajenega poskusa dolgoročnega in celovitega odziva na naše trenutne zagate. Poučevanje filozofije je eno izmed najmočnejših orodij, ki jih imamo na voljo, da otroke opolnomočimo, da se v vedno bolj kompleksnem, povezanem in negotovem svetu vedejo kot svobodni in odgovorni subjekti. Nova politika strahu, sovraštva in predsodkov zoper tiste, ki niso »kot mi« zahteva sposobnost za kritiko, ki jo lahko prinese zgodnja izpostavljenost tematikam in metodam filozofije.«

Predsednik Higgins je pozdravil uvedbo filozofije kot izbirnega predmeta v nedavni irski šolski reformi, vendar je hkrati predlagal, da je predmet treba še bolj vključiti v sistem irskega izobraževanja. »To bi seveda zelo olajšala vključitev filozofije kot rednega predmeta, katerega ocena se vpisuje v zaključna spričevala. Tudi odlično izvajanje premeta »politika in družba« ni ustrezen nadomestek za poučevanje filozofije kot samostojnega predmeta.« Filozofija za otroke po njegovem ponuja »privlačno pot do humanistične in živahne demokratične kulture« in je hkrati sredstvo za spodbujanje ljudi k spoštljivemu dialogu. »Pojav tako imenovanih »digitalnih kletk«, v katerih si ljudje ne dovolijo izzvati svojih prepričanj in celo predsodkov, je v odzivu na zadnje dogodke v ZDA in Evropi, postal predmet burnih razprav. Danes na internetu obstaja zelo veliko načinov dostopanja do informacij, ne da bi kdaj prišli v stik z ustrezno obveščanim novinarskim prispevkom. Zato je toliko bolj pomembno, da so naši otroci – vsi naši državljani – spodbujeni, da razmišljajo kritično in da ne reproducirajo zgolj informacij, s katerimi jih zalagajo vse številčnejši medijski viri. Prav tako je zelo pomembno, da se naučijo, da artikulirajo svoje misli in zanje ponudijo utemeljitev in da najdejo načine nestrinjanja brez zatekanja k verbalnemu ali fizičnemu nasilju.« Dodal je: »Verjamem, da so te vrline refleksije, kritične razsodnosti in etičnega raziskovanja tiste, ki so v sedanjem trenutku, ko se človeštvo sooča s povsem novimi globalnimi izzivi – od podnebnih sprememb do množičnih migracij – pridobile na nujnosti.« Če želimo doseči uresničevanje dogovorjenega na mednarodni ravni glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, potrebujemo nič manj kot spremembo v zavesti o naši soodvisnosti in novi skupni ranljivosti.«

Kako to, da podobnih sporočil ne beremo v naši medijih, še manj pa jih slišimo s strani predstavnikov naše oblasti?

Povzeto po: http://www.irishtimes.com/news/education/teach-philosophy-to-heal-our-post-truth-society-says-president-higgins-1.2875247

Filozofi v Trstu na svetovnem dnevu filozofije

V četrtek, 17. 11. 2016, smo filozofi in skupina vzgojiteljev iz GSŠRM Kamnik z ekskurzijo v Trst obeležili svetovni dan filozofije. Okoli sedme ure zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred šole, prečkali mejo z Italijo in še vedno prijetno zaspani prispeli pred licej Antona Martina Slomška, kjer se izobražuje del zamejskih Slovencev v Trstu. Po topli dobrodošlici sta nas nagovorila ravnatelj liceja in tamkajšnja profesorica filozofije Marija Kristina Milič, z nami pa je bilo tudi nekaj dijakov, ki šolo obiskujejo. Predstavili so nam svoje delovanje in kratko zgodovino tako liceja kot tudi samih Slovencev v zamejstvu, povedali so, kako je italijanska oblast, še posebno v obdobju fašizma, vplivala na šolanje zamejcev. Tako smo dobili vsaj malo predstave o tem, kako zelo so se morali boriti le za svoj obstoj, jezik, zavest in kako veliko željo po tem so vedno imeli. Po toplem sprejemu smo se nekateri odpravili na predavanje, vzgojitelji pod vodstvom mentorice Mojce Krevs pa so najmlajšim odigrali kratko igrico na temo strahu.

img_6490-1140x500

Nekaj besed smo si izmenjali tudi z dijaki in ugotovili, da prav vsi obiskujemo pouk filozofije – oni kot obvezni predmet, mi pa tudi kot izbirni za maturo. Za nas so pripravili kratek kulturni program, ob katerem smo se tako zamislili kot tudi od srca nasmejali in kljub temu, da smo bili v Italiji, smo se počutili sprejeto in … domače. Več možnosti za pogovor smo imeli tudi ob malici, ki so jo pripravili naši gostitelji, po njej pa je sledilo predavanje ali kar filozofski pogovor s filozofom Miho Andrićem o temi letošnjega filozofskega dne – strahu. S svojimi besedami se nam je približal in pojem predstavil na način, ki nam je bil, vsaj večini, nov. Karizmatičen človek je, a še zdaleč ni le to. Njegov tok misli, čeprav hiter in deroč, smo uspeli ujeti in ga preplesti s svojimi prepričanji. Poudarek je zagotovo bil na tem, kako je strah povezan z oblastjo in družbenimi sistemi kot nekaj, kar ljudi pogosto podreja in ohranja družbo v takšnem stanju, kot je.

Po predavanju smo se poslovili od liceja in se odpravili na poučen in tudi rekreativen sprehod po Trstu, na katerem smo od profesorice Marize Škerk izvedeli še malo o zgodovini zamejskih Slovencev in si ogledali mesto, nato pa imeli nekaj prostega časa, da smo začutili utrip Trsta, morda stopili v kakšno tržaško kavarno ali pa se spočili na pomolu in uživali v pogledu na neskončno morje in, sicer malce mračno, nebo. Nazadnje smo se odpeljali še na Gmajno, kjer smo počastili spomin na bazoviške junake in s tem zaključili naš tržaški filozofski dan.

Avtorica: Ema Osolnik, GSŠRM Press

Fotografinja: Maša Kotnik, GSŠRM Press

Več fotografij: http://www.gssrm.si/press/2016/11/22/trst/

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=8181

V katalogu novo predavanje Janka Lozarja Mrevljeta

Vsem, ki bi jih zanimalo, je dr. Janko Lozar Mrevlje ponudil na voljo predavanje z naslovom: »Strah kot temeljna determinanta kulture«.

Avtor v sinopsisu predavanja med drugim zapiše: »Fenomen strahu je v okviru fenomenološke filozofije s Heideggrom doživel hudo kritiko, to pa predvsem v navezavi na razpoloženje tesnobe, ki postane zares odlikovano počutje človeka, saj se ta lahko šele skozenj zasnuje v svobodi odprtih možnosti, ki jih strah že po svoji naravi zapira.«

Več na: https://danfilozofije.net/katalog-predavanj/

V katalogu novo predavanje Mareta Štempiharja

Vsem, ki bi jih zanimalo, je mag. Marko Štempihar ponudil na voljo predavanje z naslovom: »Filozofija iz časa tekočega strahu (še nekaj zapiskov iz podtalja)«.

Avtor v sinopsisu med drugim zapiše:  »Strah hodi po svetu … Grožnje so vsepovsod: v ilegalnih prebežnikih, tujcih, razmišljanju, nedejavnosti, tišini, medsebojnih odnosih, ljubezni, kofeinu, dolgčasu, nevarnih povezavah, filozofiji, zaupnih pogovorih … Strah je naselil svet, v katerem je sicer vse narejeno za potrošnike in njihovo udobje.«

Več na: https://danfilozofije.net/katalog-predavanj/