Oznaka: Marjan Šimenc

Izobraževanje admin

Filozofija je tesno povezana z demokracijo

Temeljne vrednote se ne spreminjajo, vprašanje pa je, katerim družba daje prednost

»Filozofija je tesno povezana z demokracijo, saj zahteva ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo in misli tudi argumentirajo ter prisluhnejo nasprotnim mnenjem,« meni filozof Marjan Šimenc, ki poučuje tako na pedagoški kot filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa je glavni snovalec slovenskega praznovanja Unescovega svetovnega dneva filozofije. Letošnja tema je »prevrednotenje vrednot«.

»Ko 21. novembra praznujemo dan filozofije, praznujemo tudi dan biologije, psihologije, fizike, saj imajo vse te vede vir pri starogrškem filozofu Aristotelu,« omeni Šimenc. Letos izbrana tema se posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi razmeram v družbi – in koliko na to vplivajo novi izzivi, kot so podnebne spremembe, nove tehnologije in selitve prebivalstva.

»To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja.«
Marjan Šimenc, filozof

Navede dva primera prevrednotenja vrednot iz svojih izkušenj. Prvi se nanaša na njegov predlog izpred desetih let, s katerim se je obrnil na Darka Štrajna, takratnega predsednika Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Vprašal ga je, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. »On pa me je vprašal, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. S tem mi je nazorno sporočil, da lahko tudi sam kaj ukrenem, da bi se stvari spremenile,« pojasni.

Otroci in filozofija

Drugi primer prevrednotenja vrednot, na katerega opozori Šimenc, je preučitev lastnih stališč, ki nam jih je na življenjski poti vsilila družba. »To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja. Tedaj nimamo mi stališča, ampak ima stališče nas,« pove. Otrok pri petih ali šestih letih je najbolj radoveden in s svojimi nedolžnimi vprašanji včasih spravlja starše v zadrego, pozneje, v šoli, pa dobi še preveč odgovorov, o katerih se sploh ni spraševal. Tudi to je morda razlog, razmišlja, da po izteku radovednih otroških let človek vse bolj povzema nekaj, kar sploh ni »njegovo«.

Ameriški filozof Matthew Lipman, začetnik gibanja filozofija za otroke, je v 70. letih prejšnjega stoletja zaradi skrb vzbujajoče intelektualne zaspanosti študentov, s katerimi se je srečeval na svojih predavanjih, želel spodbuditi negovanje kritičnega razmišljanja že pri otrocih. Prav otrok je bil tudi tisti, ki si je v pravljici Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena upal zavpiti: Cesar je nag!

Podobni so bili vzgibi organizatorjev okrogle mize s tremi filozofi, ki so jo na dan filozofije priredili za mlado občinstvo v koprski dvorani sv. Frančiška Asiškega. Pobudniki so bili na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom in društvom Jasa. Poglede otrok in mladostnikov, zbranih v knjigi Kakšno Slovenijo si želim, so pokomentirali in dodatno osvetlili Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica. V občinstvu pa so sedeli pretežno srednješolci.

Mladi za boljši svet

»Prijateljstvo, družina, ljubezen, odnos do soljudi in narave« so bile najpogosteje navedene vrednote dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica, ki so o tem posneli video z animirano vsebino. Ta je v nasprotju z besedami dijakov prikazovala egoističnega posameznika, ki si svet skuša podrediti za lastne potrebe, na koncu pa ga to pripelje v lasten propad – saj kot kralj sede na prestol na vrhu gore odpadkov.

2033
prispevkov na temo Kakšno Slovenijo si želim so prispevali mladi. Zbrane misli so bile osnova za pogovor na temo »prevrednotimo vrednote« v koprski dvorani sv. Frančiška.

»Težava je, da se otroke v izobraževalnem procesu sili v individualno dokazovanje in razvoj, ko pridejo na delovno mesto, pa se od njih zahteva timsko delo. Po eni strani smo virtualno povezani z ogromno ljudmi, po drugi pa smo osamljeni. Kaj je zdaj prav? Odgovor je, da ni dober ne ekstremni egoizem ne ekstremni altruizem, treba pa je najti pravo ravnotežje, zunaj skrajnosti,« meni filozofinja Smiljana Gartner. Težava sodobnega časa je po njenem tudi, da imajo otroci vse premalo časa, da bi razmišljali in s tem razvijali kritično mišljenje.

»Dijaki so v videu opozorili, da jim je pomembna tudi okoljska etika. Ne gre le za skrb za prihodnje generacije, ampak tudi za druga živa bitja,« pravi filozof Tomaž Grušovnik in to poveže s sodobno okoljsko filozofijo in zavzemanjem za boj proti podnebnim spremembam z najstniško aktivistko Greto Thunberg na čelu. »Pa nas bodo odrasli poslušali, nas sploh jemljejo resno?« je zanimalo dijakinjo iz občinstva. Grušovnik ji je odgovoril, da je vsako dejanje ali upor veliko več vreden od tega, da ne storimo ničesar. Poleg tega so protesti, ki se jih udeležujejo mladi, pomembno urjenje na poti do aktivnih državljanov, ki so pogoj za delovanje demokracije.

»Strašljivo pa je, da se vsi s tem strinjamo in da podnebnim protestom nihče ne nasprotuje, se pravi, da se tudi tisti, proti katerim mladi in okoljsko ozaveščeni ljudje protestirajo, ne počutijo ogroženih in s tem niso motivirani, da bi kar koli spremenili,« je poudarila Gartnerjeva.

125
osnovnih in srednjih šol je sodelovalo pri projektu Kakšno Slovenijo si želim.

»Pravi izziv ni, ali imamo filozofski okvir, da si postavljamo vprašanja o novih vrednotah, ampak ali smo jih pripravljeni uresničevati ter se odreči delu trenutnega blagostanja,« je izpostavil filozof Gorazd Brne, ki je bil obenem mentor ilirskobistriškim dijakom pri pripravi videa na temo vrednot. »Mladi trenutno imajo voljo spremeniti svet na bolje. Enako kot so se pred 50 leti zbrali v Woodstocku in opozorili na svoje vrednote, ki so se razlikovale od tistih, ki so jih gojili njihovi starši,« je pripomnil. Sogovorniki so se sicer strinjali, da se osnovne vrednote s časom ne spreminjajo – in bodo takšne ostale še v prihodnjih stoletjih. Vprašanje je le, katerim bo družba v posameznih obdobjih dajala prednost.

Nataša Čepar

Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/filozofija-je-tesno-povezana-z-demokracijo-252779.html

Izobraževanje, Obvestila admin

Tako smo obeležili UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti

UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga vsako leto pod drugim naslovom obeležujemo tudi v Sloveniji. Letos je obeležitev dneva prijateljstva do modrosti potekala pod naslovom Prevrednotimo vrednote.

Organizacija osrednjega dogodka, ki je potekal v četrtek, 21. novembra, v Dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, je bila rezultat tvornega sodelovanja med Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Filozofsko in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom, Gimnazijo Ilirska Bistrica in Društvom Jasa. Prireditev je bila zasnovana v obliki okrogle mize oziroma razgovora treh filozofov: doc. dr. Smiljane Gartner s Filozofske fakultete v Mariboru, izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika z Univerze na Primorskem ter Gorazda Brneta, univ. dipl. fil. in prof. soc., profesorja filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica.

V dogajanje so zbrane s kratko uvodno besedo popeljali prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem, ga. Olga Franca, podžupanja MO Koper, in red. prof. dr. Marjan Šimenc s Pedagoške in Filozofske fakultete v Ljubljani, sicer glavni snovalec UNESCO-vega svetovnega dne filozofije. Sledila je predstavitev video prispevka z naslovom Prevrednotimo vrednote, ki so ga pripravili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica (ogled videa je možen spodaj). Prvi del videa raziskuje vprašanje, kaj so vrednote, drugi pa se posveča vprašanju, ali je sploh potrebno prevrednotenje vrednot ter zastavlja vprašanje, kaj naj oziroma kaj lahko storimo glede izzivov, s katerimi se soočamo v aktualni družbeni situaciji, tako na lokalni kot na globalni ravni. Prispevek dijakov izpostavlja vrednote srednješolcev, kako jih pojmujejo in kakšen odnos imajo do njih.

Na temo letošnjega dne filozofije je kot prva govorka spregovorila dr. Smiljana Gartner, ki je izpostavila, da letošnjega vodila prireditve ob dnevu filozofije, tj. prevrednotenja, ne gre razumeti kot boja med vrednotami generacij, tudi ne kot boja med vrednotami religij, narodnosti, ras. Potrebno ga je razumeti kot boj za človeka, človeško družbo, človeštvo.

Dr. Tomaž Grušovnik je opredelil človekov odnos do okolja in živali kot problematičen, saj pri tem ne gledamo na posledice, ki jih ima naše ravnanje za druga bitja in okolje, pa tudi za nas same. Zavzel se je, naj na živali in na okolje ne gledamo le kot na orodja za dosego svojih ciljev, temveč kot na nekaj, kar je pomembno in vredno samo na sebi.

Gorazd Brne je naslovil dva problema oziroma izziva, s katerima se sooča naša družba in praktično ves svet, saj gre v osnovi za globalna izziva sodobnega sveta. Prvi izziv, pred katerim stoji naša družba, je družbena neenakost, vse večji razkorak med bogatimi in revnimi. Drugi problem pa je nebrzdano poseganje v naravo, s katerim smo se znašli v situaciji ekološke krize, tj. porušenega ravnovesja med družbo in naravo. Posledice te krize se kažejo na vsakem koraku, pa naj gre za podnebne spremembe, kopičenje smeti, zmanjševanje biotske raznovrstnosti ipd.

Govorci, ki so bili deležni tudi vprašanj s strani osnovnošolcev, dijakov, študentov in drugih udeležencev prireditve s cele Slovenije, so se s svojimi prispevki odzivali na besedne in likovne prispevke otrok in mladih v knjigi z naslovom Kakšno Slovenijo si želim, ki je izšla pri Društvu Jasa. Knjigo so ob zaključku prireditve kot nagrado za aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije ter za sodelovanje v natečaju Kakšno Slovenijo si želim in pripravo likovno-besedne razstave Kakšen svet si želim prejeli tudi dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica.

V imenu organizatorjev Gimnazija Ilirska Bistrica

Vir in fotografije na: http://www.ilb.scpo.si/tako-smo-obelezili-unesco-v-dan-prijateljstva-do-modrosti/

Obvestila admin

Svetovni dan filozofije

Filozofsko mišljenje v praksi

Objavili smo zbornik, ki je lani izšel ob Svetovnem dnevu filozofije in je med drugim posvečen popisu preteklih obeležitev svetovnega dneva filozofije v Sloveniji. Zbornik sta uredila Marjan Šimenc in Boris Vezjak, oblikoval ga je Luka Mancini, založil pa Pedagoški inštitut. Pri izdaji so sodelovali: Slovenska nacionalna komisija za Unesco; Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Maribor; Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Ljubljana in Slovensko filozofsko društvo.

Zbornik si lahko v PDF formatu snamete na naslednjem naslovu: http://www.danfilozofije.net/svetovni-dan-filozofije/

Šola, Splet admin

Dijaki o smislu življenja: Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš

Na današnji mednarodni dan filozofije z mladimi o enem najtežjih in najbolj kompleksnih vprašanj

Če imajo mednarodni dan voda, okolje, zdravje, jeziki in še desetine drugih reči, zakaj ga ne bi imela tudi filozofija, ki je med prioritetami Unesca v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami. In ga tudi ima. To je vsak tretji četrtek v novembru.

Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan razglasila leta 2002, k njegovemu zaznamovanju pa vabijo vsako leto posebej pod drugim naslovom.

Letos je v osrčju dneva vprašanje nelagodja smisla, s poudarkom na smislu življenja. Morda gre za najbolj zguljeno, a hkrati najbolj večplastno in najtežje vprašanje, okoli katerega se bo vrtela tudi osrednja slovesnost, ki bo danes v Mariboru. In kaj o smislu življenja menijo mladi, dijaki različnih gimnazij, ki s svojimi profesorji filozofije radi debatirajo o tem?

Smisel življenja po mnenju nekaterih gimnazijcev
Da iz življenja potegneš največ.
Čim bolj uživati, biti srečen.
Sreča in veselje, zadovoljstvo s samim sabo.
Življenje je pot izkušenj.
Postati najboljša različica samega sebe.
Vztrajnost, vztrajnost pri uresničevanju vsakdanjih ciljev.
Nabiranje izkušenj in učenje iz njih.
Pustiti zapuščino za sabo.
Slediti svojim sanjam.
Nekaj, kar bi delal do konca življenja z nasmeškom na obrazu.
Čim več videti in vedeti, pustiti pečat svetu.
Ustvariti svoj pogled na življenje in s tem svoj cilj ter ga izpolniti do konca življenja.
Biti dober do drugih in do sebe.
Truditi se in ne obupati.

Najprej sreča, potem delo

Mišo Dačić, ki na kranjski gimnaziji poučuje filozofijo, pravi, da daleč največ dijakov tretjih letnikov bistvo oziroma smisel življenja tako ali drugače povezuje s srečo, užitkom, zadovoljstvom. »Aristotel bi rekel, da se vsi strinjajo, da je najvišje dobro sreča, a si ta pojem različno razlagajo.« Dijaki tako naštevajo notranji mir, užitek, »da počnem, kar hočem«, zadovoljene osebne potrebe, dobro počutje, lovljenje lepih trenutkov, uživanje v vsakdanu, prijetno popotovanje z veliko raznolikosti. A tudi: »Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš. Na koncu življenja ozreti se nazaj in biti ponosen na to, kar si ustvaril. Uživati polno življenje brez obžalovanj.« Med zanimivimi odgovori je zagotovo tudi tale: »Bistvo življenja je vse, kar ni samo sedeti za mizo v pisarni, učilnici in biti vse življenje zaprt za zidovi.«

Drugi najpogostejši odgovor pa je tako ali drugače povezan z delom: Da delaš, kar te zadovoljuje, veseli in zanima. Da uresničiš svoje cilje, najdeš svoj namen, dosežeš samoizpolnitev, se vzpenjaš po družbeni lestvici, pustiš zapuščino, slediš sanjam, ustvarjaš svet za potomce.

Tudi dijaki drugih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika pri profesorici Alenki Hladnik razmišljajo podobno. Da je pač bistvo življenja to, za kar se nam zdi vredno živeti in v čemer uživamo. Smisel življenja je truditi se in ne obupati, narediti čim več dobrega, doživeti čim več stvari in za sabo pustiti nekaj, po čemer se nas bodo zapomnili. Pa izkoristiti vsako priložnost, da se imaš lepo in uživaš življenje, živeti brez obremenitev, po svojih željah pustiti pečat svetu. Nekateri kljub mladosti gledajo tudi naprej. Recimo: »Smisel življenja so žena, otroci, družina, donosna služba in topel dom.« Hladnikova pravi, da se mladi na splošno zelo radi pogovarjajo o tej temi, in zato jo je sama vključila v redni program pri četrtih letnikih.

Kje iskati smisel
Marjan Šimenc s pedagoške fakultete pa meni, da že otroci s svojim spraševanjem, kje smo – kje je Slovenija, Evropa, svet, vesolje … – hitro pridejo do razsežnosti, ki je nedvomno filozofska. »Ko vprašajo, kje je vesolje, vprašajo tudi, do kod seže naša vednost (oziroma vednost odraslih). V svojih vprašanjih lahko zajamemo tisto, kar uhaja našemu izkustvu, a s svojimi odgovori tja ne moremo seči. Podobno bi lahko izpeljali za smisel življenja kot celote. Z vprašanji tja lahko sežemo, ne moremo pa s svojimi odgovori.«

Zato, sklene Šimenc, bi lahko sicer odgovorili, da je smisel našega življenja posmrtno življenje, a bi takoj sledilo naslednje vprašanje, ki bi pokazalo težavnost tega odgovora: kakšen pa je smisel posmrtnega življenja? Tako je pravo filozofsko vprašanje po smislu: Kaj narediti takrat, ko naša vednost naleti na neki rob, na mejo, ki je ne more prestopiti?

To je napačno vprašanje!
Sandi Cvek, profesor na novogoriški gimnaziji: Pri urah filozofije se temi o smislu življenja dosledno izogibam. Pač pa debato tu pa tam izsili kakšen dijak, kar običajno vodi v jalove prepire, v katerih udeleženci vehementno soočajo take in drugačne smisle življenja (od nesebičnega razdajanja drugim prek umetniške ali znanstvene dejavnosti in boja za boljši svet pa vse do absolutno sebičnega in nebrzdanega uživaštva), pri čemer jim nikoli ne pride na misel, da bi problematizirali smisel življenja kot tak oziroma samo pozicijo, s katere je o njem sploh mogoče razmišljati ali govoriti.

Ker pri »smislu življenja« je problematična že sama besedna zveza – namreč povezovanje smisla in življenja. Mar ni smisel povsem lingvistična kategorija in so lahko (ne)smiselne le izjave oziroma trditve, ne pa tudi stvari in pojavi? Seveda ne trdim, da razpravljanje o (ne)smiselnosti življenja nima smisla, pravim samo, da ne razumem najbolje, kaj se išče, ko se življenju išče smisel, saj se s to besedo po nemarnem opleta kot z nekakšno pripravno sopomenko za vrsto drugih besed: na primer za srečo, ugodje, korist, namen …

Če bi se moral odločiti za eno samo oziroma najbolj tipično značilnost odnosa mojih dijakov do tega problema, potem je to zagotovo njihov povsem samoumevni in refleksni: ali nihilizem, češ da življenje nima smisla, saj je to čas, ko je dobro čim bolj uživati in ko se je pač treba z nečim zamotiti čakajoč na smrt; ali pa subjektivizem in relativizem v smislu: ker smo ljudje zelo različni, pač ne more biti govora o enem samem smislu življenja, ampak je smislov toliko, kolikor je ljudi. Pri čemer v odsotnosti »velikih zgodb« znajo več kot prav priti male, saj najbrž lahko nekomu življenje še vedno osmisli le vsemogočni bog stvarnik, odrešenik in sodnik; nekomu drugemu pa čisto zadošča tudi kakšno manjše, recimo hollywoodsko ali nogometno, božanstvo.

Nekdo lahko preživi svoje življenje v boju za boljši in pravičnejši svet, nekdo drug pa je čisto zadovoljen z obdelovanjem lastnega vrtička in skrbjo zase. Mogoče ima prav Zmelkoow in je smisel življenja ležanje na plaži, pri čemer sam takoj dodajam, da pri takem življenjskem stilu brez čivave še nekako gre, brez »možganov na off« pa nikakor. Malo prej sem na naslovni strani eAsistenta prebral današnjo »modrost dneva«, prepisano iz famozne Celestinske prerokbe: »Ko imaš prava vprašanja, se porodijo tudi pravi odgovori.« Če je to res, potem vprašanje, kakšen je smisel življenja, ni pravo, in se je treba predvsem sprijazniti z zoprnim dejstvom, da ne obstajajo samo napačni odgovori, ampak tudi napačna vprašanja.

Tanja Jaklič

Filozofija za otroke, Izobraževanje admin

Šola, mišljenje in filozofija

Filozofija za otroke in kritično mišljenje

»Ob urah filozofije z otroki sem budila tudi svojo domišljijo. Zastavljala sem vprašanja in tiho razmišljala ob njihovih izraženih mislih. Presenetila me je njihova vztrajnost, brezmejna domišljija, nenavadne ideje in bogat besedni zaklad. Zanimivo so oblikovali vprašanja, pozneje pa so sledili prvi poskusi argumentacije in iskanja še drugih možnih rešitev problema. Opazila sem, da jim sam proces pedagoške ure zelo ugaja in da v njem uživajo.«

Lidija Šket Kamenšek

Iz vsebine:

Uvod – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Filozofija in otroci, Učenci in učenke o filozofiji za otroke; Filozofija gre v vrtec in malo šolo – Ana Marija Lukanc: Filozofija kot velika igra o svetu; Filozofija v osnovni šoli – Katarina Zahrastnik: Filozofsko raziskovanje s tretje ‐ in četrtošolci, Irena Šimenc Mihalič: Kje vse najdete filozofijo za otroke?, Lidija Šket Kamenšek: Newtonovo jabolko pri filozofiji za otroke, Mojca Štiglic, Marjeta Žumer: Filozofija za otroke kot izbirni predmet v zadnjem triletju; Dodatek – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Osnove programa, Filozofija na naši šoli, Evalvacijski vprašalnik, Zgodbe, Literatura

Povezava do knjige: Šola, mišljenje in filozofija: Filozofija za otroke in kritično mišljenje (PDF)

Uredila: Alenka Hladnik in Marjan Šimenc

Zbornik je leta 2008 izdal Pedagoški inštitut

Vir: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/21/sola-misljenje-in-filozofija/

Izobraževanje, Obvestila, Vabilo admin

Izbirno tekmovanje za mednarodno filozofsko olimpijado IPO 2018

Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, 23. marca od 14.00 do 19.15

Vse gimnazijske profesorje in profesorice filozofije vabimo, da prijavite svoje dijakinje in dijake na izbirno tekmovanje za letošnjo Mednarodno filozofsko olimpijado IPO 2018, ki bo potekala od 23. do 27. maja v Baru v Črni Gori.

Več o IPO 2018 si lahko preberete na http://ipo2018.me, več o IPO na splošno pa na http://www.philosophy-olympiad.org.

Med vašimi dijaki/njami bomo izbrali dva tekmovalca, ki ju bosta v Črno goro spremljala mentorja. Vse dodatne podrobne informacije o prijavi in pripravi izbranih tekmovalcev bodo posredovane izbranim tekmovalcem in njihovim mentorjem/icam po razglasitvi rezultatov. Izbirno tekmovanje bo potekalo v petek, 23. marca 2018, na Gimnaziji Bežigrad od 14.00 (zbor tekmovalcev) do predvidoma 19.15 (oziroma do oddaje esejev). Esej v angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini – nematernem jeziku tekmovalca – se piše največ 4 ure na računalnike, ki jih zagotovi šola gostiteljica. Preostale informacije o tekmovanju in navodila za pisanje esejev boste prijavljeni dobili preko elektronske pošte.

Tekmovalci bodo napisali en razpravljalni ali interpretativni esej na eno od spodaj navedenih tem:

– vprašanje stvarnosti,
– vprašanje spoznanja,
– vprašanje morale,
– posameznik in skupnost,
– filozofija religije,
– filozofija umetnosti.

Naslovi in citati bodo pripravljeni po vzoru preteklih, glej: https://tinyurl.com/yde5fwpf

Rezultate tekmovanja boste v roku 10 dni izvedeli po elektronski pošti. Vodja ocenjevanja je dr. Marjan Šimenc.

Vsaka šola lahko po predhodnem internem izboru na šolski ravni na izbirno tekmovanje prijavi 2 dijaka/dijakinji. Spremstvo mentorjev na izbirnem tekmovanju ni obvezno. Vsi udeleženci pa morajo ustrezati naslednjim pogojem:

– Odlično znanje in zmožnost izražanja in pisanja v izbranem tujem jeziku.
– Udeležba na Državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja, ki bo 30. marca 2018, na Gimnaziji Novo mesto.
– Pripravljenost pokriti stroške prevoza na IPO 2018, preostalo krije organizator.

Če bo dovolj zainteresiranih, bomo organizirali tudi kratko triurno pripravo na tekmovanje 2. marca 2018 na Gimnaziji Bežigrad ob 13.20.

Prijavo pošljite na miha.andric@live.com ali slovenia.ipo@gmail.com. Rok za prijavo je 16.3.2018.

Predstavnica IPO za Slovenijo: Alenka Hladnik alenka.hladnik@quest.arnes.si
Organizator izbirnega tekmovanja: Miha Andrič miha.andric@live.com

Prijavnica in več informacij (PDF)

MENU