Svetovni dan filozofije: »Poresničnost: med resnico in lažjo«, Maribor 2017

Video posnetek, videolectures.net

Na osrednji prireditvi letošnjega svetovnega dneva filozofije, ki se je 16. novembra 2017 odvila v Mariboru, so filozofi razpravljali o poresničnosti oziroma resnicah in lažeh v filozofiji. Svoje mnenje so predstavili Stojan Pelko, Nenad Miščević, Olga Markič in Mare Štempihar.

Otvoritev: Darko Štrajn, Bojan Borstner, Boris Vezjak

Stojan Pelko

Olga Markič

Nenad Miščević

Mare Štempihar

Vir: http://videolectures.net/danfilozofije2017_maribor/

Manifest za filozofijo

Zapis je govor, ki ga je avtor imel na srečanju ob Mednarodnem dnevu filozofije, 16. 11. 2017 v Mariboru

Danes torej govorimo o poresničnosti. Ne po naključju. Tako kot tudi ni naključje, da smo se znašli v post-faktičnem svetu oz. svetu »alternativnih dejstev«, kot temu pravijo v novoreku. Današnji položaj je nasledek dolgotrajnih procesov, zanje pa je značilno, da so nekatere stvari, ki so nekdaj veljale za obrobne in niso bile nikomur v ponos, postale del glavnega toka.

Npr. potvarjanje resničnosti. Obstajal je čas, ko je to veljalo za nekaj sramotnega, in so ljudje, ki so želeli biti v družbi ugledni, kar tekmovali, kdo bo prej razkril nečedno početje raznih demagogov, manipulatorjev in lažnivcev – čeprav tudi oni tega niso počeli povsem brez hipokrizije: ti ugledni ljudje so bili pogosto v službi te ali one skupine, ki je imela pretenzijo biti na oblasti, in so s svojim početjem hoteli prikriti tisto, kar je sicer sililo v ospredje. Tega, da je cesar gol sicer niso radi razglašali naokrog in so celo poskušali narediti vse, da bi preglasili tiste, ki so bili glasniki te neprijetne resnice, pa vendar si je redkokdo dovolil odkrito lagati. Takšno delovanje je v sodobnih demokratičnih občestvih veljalo za neprivlačno možnost, nekaj, kar bi nekoga zlahka stalo kariere in družbenega ugleda. Veljalo je tole: če nekdo laže, potem je neverodostojen, ni vreden zaupanja – kar je pomenilo, da ni mogel računati na ljudsko podporo. V svetu poresničnosti je drugače. Če nekdo laže, potem je samo vprašanje, kako to naredi. Njegova laž lahko privabi celo odobravanje – če je dojet kot človek, ki je »končno na mestu«, ki »opravlja svojo nalogo«, ki bo »narod spet naredil veličasten« ipd., mu bo v času velike krize z lažjo lahko celo uspelo. Tudi če bo za to treba nekaj žrtvovati. Na primer resnico.

Nadaljevanje na: https://za-misli.si/teorija/besede/3526-manifest-za-filozofijo

Mare Štempihar

Filozofi GSŠRM v Primorskem dnevniku ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije

Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnika in Liceja Anton Martin Slomšek v Trstu so skupaj obeležili Unescov svetovni dan filozofije.

Na Slomšku…med resnico in lažjo

Sv. Ivan – Obeležili Unescov dan filozofije

Dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika – Alenka Rebula in Jernej Šček

Ni lahko povedati resnico, med priznanjem odgovornosti in opravičevanjem je velika razlika, tudi taki, ki najbolj zagovarjajo resnico, pa se lahko izkažejo za lažnivce. To je lahko sporočilo sredinega dogajanja na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer so tudi letos obeležili Unescov dan filozofije, katerega tema je bila letos Po(st)resničnost – med resnico in lažjo.

Tudi tokrat so dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki obiskujejo gimnazijsko smer oz. smer predšolske vzgoje, potem ko so preteklega 26. in 27. oktobra v Kamniku gostili tržaške dijake. Medtem ko so dijaki smeri predšolske vzgoje za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Gospod Laž in gospodična Resnica, so gimnazijci skupaj z dijaki 3. letnika humanistične in družbeno-ekonomske smeri liceja Slomšek prisluhnili profesorjema Alenki Rebula in Jerneju Ščeku (bivšemu dijaku liceja Slomšek, ki danes poučuje zgodovino in filozofijo na Liceju Franceta Prešerna). Alenka Rebula je, citirajoč italijanskega sodnika Gherarda Colomba, podala kritično oceno tukajšnjega sistema ukvarjanja z resnico, kjer zločincu dejansko ni treba se soočiti z odgovornostjo za storjena dejanja oz. razmisliti o posledicah le-te. Povsem drugače so se po koncu sistema apartheida stvari lotili v Južni Afriki, kjer so ustanovili posebna »ljudska sodišča«, na katerih so se lahko zglasili vsi tisti, ki so želeli priznati huda dejanja in se soočiti s svojimi žrtvami. Rebulova je pri tem podala razliko med opravičevanjem in priznanjem krivde: tu spoznaš, kaj je resnica in kaj laž, treba je biti sposobni priznati svoja dejanja, če tega ni, je možno, da se bodo v kaki drugi situaciji ponovila. Treba je ločevati med idejami o tem, kaj bi nekaj bilo, in realnim življenjem, poleg prevzema odgovornosti pa je potrebna tudi poravnava.

Jernej Šček pa je v svojem nastopu poudaril predvsem pomen humanistike. Le-ta se zdi danes nepotrebna, vendar se mora človek spopasti s seboj in spretnostmi, ki so tako strokovne kot človeške narave. Tudi tržna logika išče človeške lastnosti, v katere navaden strokovni študij ne vlaga, kdor izbere študij humanistike, je že pokazal pogum in kdor je v življenju aktiven in pogumen, se nima kaj bati. Šček je zato mlade pozval, naj vzamejo življenje v svoje roke in ne čakajo, da bodo uspehi padali z neba, ampak naj vlagajo v same sebe kot ljudi.

Prisotni so nato prisostvovali predstavi dijakov 4. razreda družbeno-ekonomske in 5. razreda humanistične smeri: šlo je dejansko za bralno izvedbo izbranih delov iz Collodijevega Ostržka po zamisli in v režiji prof. Lare Gulich, ki je želela prirediti branje tega znamenitega dela za odrasle, pri čemer je izpostavila tudi svoj pogled na nekatere protagoniste, ki so v Collodijevih predstavah moralno popolni (npr. muren Modrec ali vila): Gulicheva namreč ni prepričana, da so moralno popolne osebe tudi dejansko take, saj se tudi same lahko izkažejo za lažnivce (v predstavi ima vila npr. plastičen nos). Omeniti velja tudi, da so dijaki 3. razreda družbeno-ekonomske smeri pripravili videoposnetek, ki podaja analizo laži odraslih v odnosih med starši in dijaki.

Vse pa se ni končalo le pri filozofskih razpravah in gledaliških predstavah: kamniški dijaki, ki sta jih spremljali profesorici Alenka Hladnik in Mojca Krevs, so skupaj s tržaškimi vrstniki in profesorji spoznavali Trst, se sprehodili po Napoleonski cesti, na Proseku pa so obiskali sobo in knjižnico Borisa Pahorja v tamkajšnjem Kulturnem domu. Kot je v svojem pozdravnem nastopu dejal ravnatelj liceja Slomšek Marko Jarc, pa se skupaj z ravnateljico kamniške šole Bernardo Trstenjak razmišlja ne samo o nadaljevanju, ampak tudi o dodatnem širjenju oz. nadgradnji sodelovanja.

Ivan Žerjal

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11242

Napotilo:
http://www.primorski.it

Učiti otroke filozofijo? To je dobra ideja

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni in odprti.

V zadnjem času sem videl vrsto člankov v stilu »kako vam filozofija lahko pomaga«, ki so se osredotočali na dobre rezultate, ki jih študentje filozofije dosegajo na standardiziranih testih, na tržnost filozofskih veščin in impresiven potencial za zaslužek diplomantov filozofije. Videl sem naslove kot je: »Če želite uspeti v poslu, ne delajte diplome iz ekonomije. Raje študirajte filozofijo.« To se mi zdi čudno, ker kariera in komercialni uspeh sta najbolj postranski prednosti filozofije.

V času študija, ko sem bil o svoji prihodnji usmeritvi še negotov, sem naletel na nepozaben citat Alexa Pozdnyakova, študenta filozofije z druge strani sveta: »Ko me ljudje vprašajo zakaj sem izbral filozofijo, jim povem, da sem želel postati poklicno človeško bitje.«

Odlično, sem pomislil. To želim postati tudi jaz.

Od takrat me je usposabljanje na različnih delovnih mestih usposobilo za različne poklice, vendar nobeno usposabljanje ni oblikovalo moje človečnosti tako temeljito kot filozofija. Nobena druga disciplina ni navdahnila takšnega čudenja svetu, niti me ni opremila z orodji za razmišljanje, ki bi bila za uganke, s katerimi se soočamo kot človeška bitja, tako univerzalno uporabna.

Ko sem začel delati filozofske delavnice za osnovnošolce, sem hitro videl, da imajo tudi otroci že od zgodnjega otroštva sposobnost filozofskega spoznavanja. Spretni so pri igranju z idejami in gradnji na argumentih svojih sošolcev in sošolk. So neskončno radovedni, sprašujejo se o vrednotah (»kaj je najbolj dragocen predmet na svetu?«), metafiziki (»ali je Zemlja naključje?«), jeziku (»če so jamski ljudje govorili samo »ugh-ugh-ugh«, kako smo se naučili govoriti?«) in epistemologiji (»ker lahko sanjamo v sanjah, kako lahko vemo kdaj sanjamo?«).

V majhnih skupinah so razpravljali o umetni inteligenci, okoljski etiki, medvrstni komunikaciji in avtentičnosti v umetnosti. Razmišljali so o obstoju svobodne volje, o mejah znanja, o možnosti pravičnosti in neštetih drugih problemih iz zgodovine filozofske misli. Z neprestanim spraševanjem, izpodbijanjem in ocenjevanjem idej, so bili otroci sposobni sami ugotoviti, zakaj so nekateri argumenti neuspešni, drugi pa skrbno preiskavo prestanejo uspešno.

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni, skeptični in odprti, in videl sem jih komunicirati na bolj nepristranski in sodelovalen način. Kot je dejal nek desetletnik, »s filozofijo sem dejansko začel reševati argumente in probleme, kar deluje bolje kot nasilje ali karkoli drugega.«

Francoski pisatelj Michel de Montaigne je pred več kot 400 leti vprašal: »Ker je filozofija umetnost, ki nas uči kako živeti in ker se morajo otroci učiti živeti prav toliko, kot mi v drugih starostih, zakaj jih ne poučujemo filozofije?« Danes si moramo nujno zastaviti isto vprašanje.

Osrednje mesto teorije znanja na mednarodni maturi (globalno priznana diploma) priča o svetovnem spoštovanju pomena filozofije – discipline, ki je temelj vseh drugih akademskih disciplin. Naraščajoče mednarodno gibanje vabi mlade k filozofiranju v osnovnih šolah po ZDA, Veliki Britaniji in drugod po svetu – Avstralija pa pri tem zaostaja.

Čeprav je filozofija prisotna v učnem načrtu srednjih šol v večini avstralskih držav, široki filozofski raziskavi ali konkretnem poučevanju kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, čas v razredu posveti le malo osnovnih šol.

Če bi bila bolj široko sprejeta, bi lahko praksa filozofskega raziskovanja v osnovnih šolah naredila za učence šolanje veliko bolj smiselno in zanimivo. Vsekakor bi spodbujala razvoj utemeljenega argumentiranja in poglobljenega razmišljanja – spretnosti, na katerih temelji učenje na večini drugih področij (vključno s pismenostjo in računanjem) in ki so bistvenega pomena za odgovoren državljanski angažma.

Z napotitvijo otrok na pot filozofskega raziskovanja že v zgodnjem otroštvu, bi jim lahko ponudili nenadomestljiva darila: zavest o moralnih, estetskih in političnih razsežnostih življenja; sposobnost jasno artikulirati svoje misli in jih pošteno oceniti; in zaupanje v lastno neodvisno presojo in samoobvladovanje. Še več, zgodnji vstop v filozofski dialog bi spodbudil večje spoštovanje raznolikosti in globlje sočutje do izkušenj drugih, kot tudi ključno razumevanje kako uporabiti razum pri reševanju nesoglasij.

Ugodnosti za učence bi bile številne, če bi le učitelji filozofije v Avstraliji imeli dostop do ustreznega financiranja in institucionalne podpore. Takšno podporo nudijo dobrodelne organizacije, kot so Philosophy Foundation (Filozofska fundacija) v Veliki Britaniji in Squire Foundation (Fundacija Squire) v ZDA, ki so vodilne pri uvajanju filozofije v učne načrte osnovnih šol. Če finančnih sredstev za plačilo strokovnih filozofskih praktikov ali za ustrezno usposabljanje učiteljev ne bo na voljo, so naši otroci obsojeni na to, da se odrečejo številnim nagradam, ki jih obljublja filozofija – ali pa da trpijo spremenljive ravni strokovnosti, ki so značilne za številne prostovoljne izobraževalne programe.

Tukaj je nekaj za razmislek ob svetovnem dnevu filozofije: medtem ko akademski dosežki, kariera in finančni uspeh niso nepomembni, so to samo vidni sadovi filozofskega življenja. Skrito jedro je sestavljeno iz svobode, jasnih misli in strokovnega obvladovanja tega, kaj pomeni biti človek. To so lastnosti, ki bi jih morali privoščiti vsem našim otrokom, ne glede na to, kaj bodo postali, ko odrastejo.

Michelle Sowey

Vir: https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/nov/21/teaching-philosophy-to-children-its-a-great-idea

Poziv za Filozofski maraton

Študentsko filozofsko društvo tudi v letošnjem letu prireja malodane že tradicionalni Filozofski maraton, torej teden dni dolgo serijo celodnevnih predavanj, ki bodo spremljali Unescov svetovni dan filozofije. Čeravno gre za ustaljen dogodek, ki smo ga bili vajeni spremljati dolga leta v slovenskem prostoru akademske filozofije vse do zdaj, pa ga bo v letošnjem letu obeležilo tudi nekaj sprememb. Platforma Filozofskega maratona je z letošnjim letom prešla v roke študentov in študentk filozofije, ki želijo z izbrano temo nagovoriti izven ustaljenih tokov in smernic misli na filozofskih oddelkih.

Maraton se bo sicer kot vedno odvijal v prostorih Filozofske fakultete UL, med 13. in 17. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in élan vital. S tem seveda ne aludiramo, da naj se razglabljanja in razmisleki omejujejo zgolj na kronski koncept francoskega vitalista Bergsona, ampak da naj se h konceptu življenja pristopi širše – pojem življenja ima znotraj filozofije bogato zgodovino, že vse od njenih antičnih začetkov.

Študentsko filozofsko društvo zatorej poziva predvsem filozofske raziskovalce ter študente in študentke različnih stopenj študija filozofije, naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 27. oktobra na naslov filozofski.maraton@gmail.com, prijavite pa se z enostranskim povzetkom vašega bodočega prispevka. Najboljši prispevki bodo objavljeni v znanstvenem zborniku, ki ga bo društvo izdalo po izvedbi dogodka.

V upanju na uspešno sodelovanje in pester program,

Študentsko filozofsko društvo

Mediji: operacija dekontaminacije

UNESCO Courier, julij-september 2017

Oslabljeni tradicionalni mediji, množica informacij, ki ne zagotavlja zanesljivosti, nejasne meje med dejstvi in mnenji, obotavljajoča poklicna etika … novinarstvo je »pod pritiskom«, če si sposodimo naslov UNESCO kolokvija, ki je potekal 23. marca 2017. Prišel je čas, da si postavimo vprašanje ali je četrta veja oblasti še vedno pri močeh. V zadnjem času je izgubila verodostojnost in se bori za povrnitev zaupanja javnosti.

Tehnološke, ekonomske in politične spremembe v zadnjem desetletju so kontaminirale globalno medijsko areno. Medtem ko je polarizacija medijev neprecenljivo orodje za demokracijo, pa spodbuja tudi viralnost lažne, rigidne in pogosto toksične vsebine. Torej ali nas informirajo ali manipulirajo? Razlikovanje med resnico in ne-resnico je za današnjo širšo javnost postala zelo težka naloga.

Povezava: http://eepurl.com/c0XDhH

Več na: http://en.unesco.org/courier/july-september-2017

Dopis Art kino mreži

K sodelovanju v sklopu letošnjega svetovnega dneva filozofije, smo povabili tudi člane slovenske Art kino mreže. Podobno kot za knjižnice, bomo tudi za mrežo v kratkem pripravili in objavili kratek nabor filmskih sugestij. V primeru, da kateri od članov mreže dopisa zaradi kakšnega razloga ni prejel, ga objavljajmo tudi tukaj:

Članicam slovenske Art kino mreže:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Seznam filmskih sugestij (za Art kino mrežo):
http://www.danfilozofije.net/seznam-filmskih-sugestij-za-art-kino-mrezo/

Vabljeni k sodelovanju!

Dopisa knjižnicam in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopisa z vabilom k sodelovanju. V primeru, da dopisa zaradi kakšnega razloga niste prejeli, ju objavljajmo tudi tukaj:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Seznam knjižnih sugestij (za knjižnice):
http://www.danfilozofije.net/seznam-knjiznih-sugestij/

Vabljeni k sodelovanju!

Obvestila

Spoštovane kolegice in kolegi!

1. Najprej vas spominjam na državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja, ki bo

v petek, 31. marca 2017, na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani (Štula 23).

2. Teden dni prej, 24. marca 2017, pa bo državno izbirno tekmovanje za udeležbo na letošnji mednarodni filozofski olimpijadi, glejte

http://www.philosophy-olympiad.org/

Na izbirno tekmovanje lahko prijavite po 2 tekmovalca  z vsake šole najkasneje do 15. marca 2017 na moj naslov (predstavnica Slovenije na IPO)

Alenka Hladnik alenka.hladnik@guest.arnes.si

Esej se na 4 dane naslove piše 4 ure v angleščini, francoščini ali nemščini, ti jeziki pa ne smejo biti materni jeziki tekmovalcev. Priporočamo, da prijavite le dijake, ki se poglobljeno zanimajo za filozofijo, imajo obširno znanje, so vešči pisanja v tujem jeziku (zmorejo napisati vsaj 2000 besed na dano temo) in imajo izkušnje s tekmovanji. Komisija bo izbrala 2 kandidata, ki se morata udeležiti tudi državnega tekmovanja teden dni pozneje.

Kraj in uro tekmovanja bomo sporočili po 15. marcu, ko bo znano število tekmovalcev.

3. Obveščam vas tudi, da je nekoliko pozno, a vendarle, izšla nova številka naše filozofske revije FNM. Podprite nadaljnje izhajanje z osebnim naročilom na RIC

Simona Gregoric simona.gregoric@ric.si

Lepo pozdravljeni

Alenka Hladnik

Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi)

Seminar za učitelje izbirnega predmeta FZO

Vabimo vas na seminar posodobitvenega programa profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju z naslovom »Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi)«, ki bo potekal 18. marca 2017 v Ljubljani.

Seminar je namenjen učiteljem izbirnega predmeta filozofija za otroke (kritično mišljenje, etična raziskovanja, jaz in drugi), osnovnošolskim učiteljem, učiteljem filozofije v gimnaziji. Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje.

Cilji programa:
• Poglobitev poznavanja etičnih vsebin pri filozofiji za otroke, nove metode dela pri filozofiji za otroke, medpredmetnost.

Predavatelja in teme:
• Kritično mišljenje kot šolski predmet in kot način dela v šoli – Marjan Šimenc
• Etično raziskovanje kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc
• Raziskovanje družbe kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc
• Skupinsko in individualno mišljenje v skupnosti raziskovanja – Marjan Šimenc

Pri izvajanju vseh tem bo sodelovala tudi Alenka Hladnik, soavtorica učnih načrtov za filozofijo za
otroke.

Obveznosti udeležencev: priprava učne ure in poročilo o izvedbi učne ure

Rok za prijavo je 8. 3. 2017.
Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom programa, morebitno gradivo pa boste prejeli na samem seminarju.

Kotizacija za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja znaša 47,42 EUR, za druge udeležence pa 94,84 EUR. V ceno je že vključen 22 % DDV. Odjave sprejemamo do 10.3.. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

POZOR!!
Način prijave je zgolj preko spletne aplikacije KATIS https://lim3.mss.edus.si/Katis/Uvodna.aspx
Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu cpi@ff.uni-lj.si ali na telefonski številki (01) 241 1048