Kategorija: Izobraževanje

Filozofija za otroke, Izobraževanje, Šola admin

Moj dnevnik kritičnega mišljenja

Svetovni dan filozofije 2024
Avtorji: Maja Vačun, Marjan Šimenc, Smiljana Gartner

Za uporabo pri filozofiji za otroke in drugod

V rokah imaš zvezek, ki naj bi te podpiral na poti kritičnega mišljenja pri filozofiji za otroke, pa tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju. Nastal je ob Unesco svetovnem dnevu filozofije 2024. Preden se podaš na raziskovanje elementov in veščin kritičnega mišljenja, se ustavi ob razmisleku, na kaj sploh pomisliš ob tej besedni zvezi.

Moj dnevnik kritičnega mišljenja (PDF)

Izobraževanje, Šola admin

Kaj imata skupnega Platon in čebele?

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto vabi UNESCO. V Sloveniji UNESCO-v svetovni dan filozofije obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom od leta 2005. Letošnji dan filozofije smo obeleževali v četrtek, 21. novembra. V okviru obeležitve dneva filozofije so dijaki 4. letnika gimnazije pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v šolski knjižnici organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?

Uvodni prispevek dijakinje 4. letnika gimnazije Klare Knavs o Platonu in predmetu njegove filozofske refleksije je uokviril temo okrogle mize. Klarin sošolec Jure Ajdovec je pojasnil Platonov koncept idealne države, ki je ključnega pomena za razumevanje primerjave Platonovega pogleda na državno skupnost in njeno ureditev s čebeljo družino in njeno strukturno ureditvijo. Alina Lorenzetti in Sara Mulc, iz 4. A razreda, in Katja Zabukovec, iz 4. B razreda, so odstrle nekaj vsebin iz biologije čebel, ki so bile nujno potrebne za nadaljnjo razpravo. Pojasnile so, da je čebelja družina kompleksna in visoko organizirana združba, v kateri ima vsak član določeno vlogo, ki prispeva k delovanju družine kot celote. Kaj imata skupnega Platonova idealna država in čebelja družina je izpostavila Ana Žnidarič. V čem pa se razlikujeta je vedel povedati profesor filozofije Gorazd Brne, ki je tudi povzel dotlej predstavljena premišljanja o Platonovih pogledih na državno skupnost in primerjavi Platonove idealne državne oblike s strukturo čebelje družine.

Razprava je bila sklenjena z dognanjem, da je povezovati državo in čebele na videz čudno, vendar če razumemo Platonove ideje – in ideja učinkovite in pravične države je ena izmed njih – kot izvorne, nespremenljive forme in lastnosti vseh naravnih, ne samo človeških, še več, poleg organskih celo neorganskih bivajočih stvari in tudi splošne sile, ki se razkrivajo skladno z naravnimi zakoni, postane primerjava med različnimi oblikami skupinskega bivanja smiselna. Misli so se razvile v smeri vprašanja, ali obstaja idealna ureditev skupnosti, po kateri se zgledujejo in kateri se bolj ali manj približajo različne pojavne oblike združb bivajočih stvari.

Moderator dogodka Gorazd Brne je ob zaključku strnil misli in poudaril, da v skladu s Platonovo opredelitvijo vednosti čebele kakršnekoli vednosti nimajo. V svojem dialogu z naslovom Teajtet Platon namreč vednost opredeli kot resnično prepričanje, za katerega imamo dober razlog (gr. lógos). Še več, Platon zahteva, da mora biti razlog upravičitve resničnega prepričanja spoznavajočemu dostopen, imeti mora notranji vpogled v postopek upravičitve, kar pomeni, da se mora razloga upravičitve zavedati, in mora biti prepričan, da je dober. Poleg tega mora biti spoznavajoči tudi sposoben navesti razloge za svoje prepričanje. Tega seveda čebelam ne kaže pripisati. S to ugotovitvijo je sicer postalo naslovno vprašanje okrogle mize absurdno, namen početja ob dnevu filozofije, ki je bil v spodbudi premišljanja o pravični ureditvi človeške skupnosti in v osvetliti vprašanja o tem, kaj je filozofija, pa dosežen.

Vir in več na: https://scpo.splet.arnes.si/2024/11/29/kaj-imata-skupnega-platon-in-cebele/

Izobraževanje, Šola, Splet admin

Svetovni dan filozofije – okrogla miza dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica

Ob svetovnem dnevu filozofije, ki mu je Generalna skupščina ZN posvetila tretji četrtek v novembru so dijaki 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?

Ta dan, ki ga od leta 2005 v Sloveniji obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, je namenjen spodbujanju razmišljanja, kritičnega mišljenja in razumevanja filozofskih vprašanj. Spodbuja nas k razmisleku o tem kako oblikujemo družbo in našo vlogo v njej.

Uvodoma je udeležence in obiskovalce pozdravil profesor Gorazd Brne in predal besedo dijakom, ki so predstavili Platona in njegov koncept  idealne države.  Izpostavili so, kako Platon v svojih delih opisuje družbo, ki naj bo pravična. To se lahko doseže z natančno razmejitvijo nalog med njenim prebivalstvom, kar spominja na organizacijo čebelje kolonije. Predstavili so delovanje čebele in čebelje družine, kjer ima vsak član svoje specifične naloge in vlogo, ki je ključna za preživetje skupnosti. S tem so dijaki izpostavili vprašanje ali je Platon želel izvedeti tisto kar čebele že vedo in ali se Platonova idealna država lahko primerja z naravno organizacijo čebelje skupnosti.

Filozofski prispevek dijakov je odlično dopolnila dijakinja Lina Hofman, ki je na klavirju zaigrala mistično melodijo Petra Iljiča Čajkovskega z naslovom Čarovnica.

V nadaljevanju je sledila razprava h kateri so bili povabljeni obiskovalci.  Osrednja tema je bila Platonova vizija idealne države in njena primerjava s strukturo čebelje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi povezava med družbeno ureditvijo in čebeljo kolonijo nenavadna, so razpravljavci poudarili, da Platonove ideje o učinkoviti in pravični družbi temeljijo na univerzalnih načelih, ki se lahko odražajo v različnih oblikah skupnega bivanja.

Profesor Gorazd Brne je ob koncu poudaril, da Platonova opredelitev vednosti čebelam odreka sposobnost resničnega spoznanja, saj vednost po Platonu zahteva zavestno upravičevanje prepričanj z dobrimi razlogi. Kljub temu je naslovno vprašanje spodbudilo razmislek o pravični ureditvi družbe, kar je bil tudi namen dogodka.

Vir in več na: https://www.knjiznica-ilb.si/2024/12/02/svetovni-dan-filozofije-okrogla-miza-dijakov-gimnazije-ilirska-bistrica/

Izobraževanje admin

Svetovni dan filozofije 2023 v Mariboru

Štiri študentke drugega letnika prve stopnje, socialne pedagogike na Univerzi na Primorskem, smo se, 16. 11. 2023, odpravile iz Kopra v Maribor na obeleževanje Svetovnega dneva filozofije.

Uvodoma nas je z video sporočilom nagovoril minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda, nato pa še nekaj predstavnikov organizacij, povezanih z dnevom, ki smo ga obeleževali.

Okroglo mizo je moderiral dr. Miha Debenak, učitelj filozofije na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Prva od gostov, je spregovorila učiteljica Maja Vačun, ki si prizadeva za filozofijo že v  osnovni šoli. Svoje ideje uresničuje na Osnovni šoli Selnica ob Dravi, kjer je tudi zaposlena.

Za njo je spregovorila mag. Alenka Hladnik, dolgoletna učiteljica filozofije na Gimnaziji Kamnik. Njiju predvsem združuje ljubezen do filozofije za otroke. Spregovorila pa sta tudi dr. Zdenko Kodelja, s Pedagoškega inštituta, ki je kritično ovrednotil odnos do filozofije v vzgoji in izobraževanju. Na koncu pa je dr. Bojan Borstner, ki deluje na gostujoči fakulteti, ovrednotil pomen lastnosti filozofije, ki je, da vzbudi razmislek.

 Dotaknili so se tudi prenove v vzgoji in izobraževanju, pa tudi umetne inteligence.

Favstina Plavčak

Filozofija za otroke, Izobraževanje, Šola admin

Filozofija v šoli, šola v filozofiji

Zvočni posnetek UNESCO svetovnega dneva filozofije 2023

Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2023, je ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci, v videoposnetku minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda, v živo pa predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Gašper Pirc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in doktorski študij na FF UM dr. Gorazd Bajc in v imenu Slovenske komisije za Unesco, namesto obolelega dr. Štrajna, dr. Marjan Šimenc. V debati, ki je sledila, so sodelovali dr. Bojan Borstner (Filozofska fakulteta, Maribor), mag. Alenka Hladnik (Gimnazija Kamnik), dr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut, Ljubljana) in Maja Vačun (Osnovna šola Selnica ob Dravi). Celoten dogodek je povezoval dr. Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).

Več in vir na: http://zofijini.net/filozofija-v-soli-sola-v-filozofiji/

 

Izobraževanje, Obvestila, Šola admin

16. november 2023 – svetovni dan filozofije

Na pobudo Unesca od leta 2002 vsako leto tretji četrtek novembra obhajamo svetovni dan filozofije. Letošnja osrednja slovenska prireditev ob tem dnevu bo potekala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in bo posvečena položaju filozofije v šoli, njen naslov je Filozofija v šoli, šola v filozofiji. Ob tem dnevu bodo organizirane tudi številne druge prireditve. Več o dnevu filozofije lahko preberete na spletni strani https://danfilozofije.net/ in na Facebookovi strani Slovenskega filozofskega društva.

Tako kot že vrsto let bomo ta dan tudi letos zaznamovali pri učnih urah filozofije. Ob tej priložnosti je izšla šolska revija za vprašanja humanistike Humanist; dijaki 4. letnika pa so na šolskem stopnišču pripravili razstavo karikatur velikih filozofov.

Dr. Andrej Leskovic, profesor filozofije

Revija Humanist (PDF)

Vir: https://www.gjp.si/16-november-2023-svetovni-dan-filozofije/

Izobraževanje, Obvestila, Šola, Vabilo admin

Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?

Natečaj za filozofski esej z nagradnim skladom z rokom 26. februar 2023

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru prireja nagradni natečaj za dijakinje in dijake iz pisanja filozofskega eseja na temo »Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?«. Namen natečaja je spodbuditi filozofsko razmišljanje in izražanje med srednješolsko populacijo, zato se pričakujejo prispevki, ki bodo s filozofskimi orodji tematizirali etične, epistemološke, znanstvene in druge vidike vpliva podnebnih sprememb na človeka, naravo, družbo in svet. Nekaj možnih vprašanj za filozofsko razpravo o tem neobvezno navajamo spodaj.

Zadnji rok za oddani esej v dolžini od 1000 do 2000 besed je 26. februar 2022, šteje konec tega dneva. Sodelujejo lahko vse dijakinje in dijaki srednjih šol, ki pošljejo svoje izdelke na naslednji naslov: oddelek.za.filozofijo@gmail.com.

Razpisani nagradni sklad natečaja je:

prva nagrada v višini 300 evrov,
druga nagrada v višini 200 evrov,
tretja nagrada v višini 100 evrov.

Natečajno komisijo bodo sestavljali člani_ice Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru: dr. Boris Vezjak, dr. Janez Bregant, dr. Smiljana Gartner in Niko Šetar, mag. fil. in angl.

Imena prejemnic in prejemnikov nagrad bodo objavljena na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru in Facebook strani Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru najkasneje mesec dni po njegovem zaključku.

Oddelek si pridržuje pravico do javne objave vseh nagrajenih esejev. Poslani izdelki na zgoraj navedeni elektronski naslov naj vsebujejo naslednje podatke dijakinje ali dijaka: ime, priimek, bančno številko (TRR) in kopijo dijaške izkaznice.

Prisrčno vabljeni k sodelovanju!

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru

Filozofskih člankov in knjig o globalnem segrevanju in nepovratnih podnebnih spremembah kar mrgoli in jih ne bomo posebej navajali, ker dijakov_inj nočemo pretirano omejevati ne vsebinsko in ne metodološko. Zavoljo lažje orientacije pa naj vseeno naštejemo nekaj možnih izhodišč za razpravo (ki, kot rečeno, niso ne edina in ne obvezujoča): Kaj lahko filozofija oz. filozofi_nje prispeva(jo) k boju proti podnebnim spremembam? Kakšne moralne dolžnosti v zvezi z okoljem imamo že obstoječe generacije do prihodnjih, še neobstoječih generacij ljudi? Koliko so v luči grozečih podnebnih sprememb sploh vredna človeška življenja in v kolikšni meri le-te spreminjajo njihovo tradicionalno vrednotenje? Ali je vsak od nas moralno dolžan po najboljših močeh omejiti oz. zmanjšati svoj ogljični odtis in iz katerih etičnih načel bi se dalo izpeljati tovrstne podnebne dolžnosti? Kakšna je v primerjavi s posamezniki, ki lahko storijo bore malo, odgovornost nacionalnih vlad in svetovnih korporacij za preprečitev podnebne krize in/ali prilagajanje nanjo? Po kakšnem ključu bi bilo najbolj pravično in pošteno med države porazdeliti velikanska bremena in stroške podnebnih ukrepov? Ali je res, kot nas prepričujejo, edino razumno in prav, da popolnoma zaupamo znanosti, ki nas svari pred prihajajočo podnebno kataklizmo? Tudi če nam, kot velja za večino med nami, primanjkuje znanja in razumevanja, ki so potrebni, da bi neodvisno, sami zase pretresli znanstvena dokazila, in kljub posameznim kritičnim glasovom podnebnih skeptikov v znanstveni skupnosti? Kdaj se je o antropogenem globalnem segrevanju sploh oblikoval zadosten znanstveni konsenz in kako so se s tem spremenile naše spoznavne, etične in politične dolžnosti v zvezi z okoljem? Na čem sploh temelji spoznavna avtoriteta, kdo si jo upravičeno lasti? Kako resnične izvedence za podnebna vprašanja sploh ločiti od namišljenih, samooklicanih? Je boj proti podnebnim spremembam naloga političnih elit ali pa zahtevajo izzivi prihodnosti angažma slehernika? Se bo dalo prihodnje podnebne izzive rešiti izključno z razvojem novih tehnologij ali pa bo treba za rešitev planeta korenito spremeniti naše ustaljene navade in potraten življenjski slog?

Izobraževanje admin

Kdo razmišlja kritično?

UNESCO svetovni dan filozofije 2022

Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.

Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati, ki je sledila, so sodelovali Boris Vezjak (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Danilo Šuster (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Andraž Stožer (Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru) in Maja Vačun (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Po dveh krajših študentskih predstavitvah, pa se je dogodek ob vzpostavitvi Centra za filozofijo za otroke, kritično mišljenje in uporabno filozofijo, zaključil z nagovorom Bojana Borstnerja (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Celoten dogodek je povezoval Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).

Brošura (PDF)

Nekaj utrinkov:

Fotografije: Bojan Borstner in Friderik Klampfer

MENU