Za UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti

UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga vsako leto pod drugim naslovom obeležujemo tudi v Sloveniji. Letošnji dan prijateljstva do modrosti, ki ga obeležujemo v četrtek, 19. novembra, je naslovljen UMETNA INTELIGENCA: življenje v času robotov in transhumanizma.

Na Gimnaziji Ilirska Bistrica so dijaki 4. letnika gimnazije izdelali likovne, besedne in druge stvaritve, ki izražajo njihove lastne razmisleke o umetni inteligenci in življenju v času robotov in transhumanizma. Izdelki dijakov so zbrani in predstavljeni v obliki videa, ki si ga lahko ogledate spodaj. S to gesto želimo spodbuditi refleksijo o sodobni tehnologiji, ki nezadržno spreminja naša življenja in vsakdan tako na ravni posameznika kot na ravni družbe kot celote.

Mentor: Gorazd Brne, prof.

Svetovni dan filozofije 2020 – UMETNA INTELIGENCA: življenje v času robotov in transhumanizma

Obeležili smo svetovni dan filozofije

Svetovni dan filozofije je vsako leto na tretji četrtek v novembru, ko filozofi in drugi ljubitelji modrosti po vsem svetu z različnimi aktivnostmi, prireditvami in delavnicami obeležimo dan filozofije. Letos smo ga obeležili tudi na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, ko smo s sedmošolci razpravljali o iluzijah, prevarah in ali lahko sploh zaupamo čutilom ter drugih vprašanjih, ki so si jih ob risbi zastavili učenci. Delavnica je bila za učence in učenke nekoliko drugačna izkušnja, saj smo sedeli v krogu in se na prvi pogled le pogovarjali o prikazani risbi, ki prikazuje dve sliki v eni (obraz moškega/pokrajino in sedečo žensko). Učenke in učenci so svoja vprašanja zapisali na liste, skupaj smo izglasovali najbolj zanimivo vprašanje, nato pa je debata potekala v vsakem razredu drugače. Ob koncu sem učencem razložila, da smo pravzaprav filozofirali in s tem obeležili dan posvečen filozofiji.

Špela Malgaj

Vir in fotografije na: https://www.os-fa.si/2019/11/26/obelezili-smo-svetovni-dan-filozofije/

Ledinski unescovci filozofirali o vrednotah

V torek, 19. 11 2019, so člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je določila, da se bo ta dan obeleževal vsak tretji četrtek v novembru; letos torej 21. 11. 2019.

Tema letošnjega dneva filozofije je PREVREDNOTIMO VREDNOTE. Na jutranjem srečanju smo razmišljali o tem, kaj je filozofija, kaj so vrednote, zakaj bi jih bilo morda potrebno prevrednotiti, kateri vrednoti bi morali dati več veljave ter kaj je mišljenje.

S skupnimi močmi smo prišli do odgovorov in tako obeležili letošnji svetovni dan filozofije.

UPORABNE SPLETNE STRANI:

FILOZOFIJA ZA OTROKE na FB: https://www.facebook.com/groups/683225978482334/?fref=ts
SVETOVNI DAN FILOZOFIJE: http://www.danfilozofije.net/
FB: https://www.facebook.com/Svetovni-dan-filozofije-281519011978934/
SDF 2019 na YOUTUBE: https://www.youtube.com/watch?v=3YmzZvnedyk
SLOVENSKO FILOZOFSKO DRUŠTVO: https://www.sfd-drustvo.si/
DRUŠTVO ZA RAZVOJ HUMANISTIKE ZOFIJINI LJUBIMCI: https://zofijini.net/
FILOZOFI LAČNI MODROSTI: http://www.mislec.net/
INŠTITUT ZA ETIKO IN VREDNOTE JOŽE TRONTELJ: http://www.iev.si/slv/
ZMAGUJMO Z VREDNOTAMI: https://zmagujemozvrednotami.iev.si/slv/

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 3. b

Fotografije: Nadja Ulcej

Vir in fotografije na: http://www.o-ledina.si/novice/1154

Filozofija je tesno povezana z demokracijo

Temeljne vrednote se ne spreminjajo, vprašanje pa je, katerim družba daje prednost

»Filozofija je tesno povezana z demokracijo, saj zahteva ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo in misli tudi argumentirajo ter prisluhnejo nasprotnim mnenjem,« meni filozof Marjan Šimenc, ki poučuje tako na pedagoški kot filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa je glavni snovalec slovenskega praznovanja Unescovega svetovnega dneva filozofije. Letošnja tema je »prevrednotenje vrednot«.

»Ko 21. novembra praznujemo dan filozofije, praznujemo tudi dan biologije, psihologije, fizike, saj imajo vse te vede vir pri starogrškem filozofu Aristotelu,« omeni Šimenc. Letos izbrana tema se posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi razmeram v družbi – in koliko na to vplivajo novi izzivi, kot so podnebne spremembe, nove tehnologije in selitve prebivalstva.

»To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja.«
Marjan Šimenc, filozof

Navede dva primera prevrednotenja vrednot iz svojih izkušenj. Prvi se nanaša na njegov predlog izpred desetih let, s katerim se je obrnil na Darka Štrajna, takratnega predsednika Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Vprašal ga je, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. »On pa me je vprašal, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. S tem mi je nazorno sporočil, da lahko tudi sam kaj ukrenem, da bi se stvari spremenile,« pojasni.

Otroci in filozofija

Drugi primer prevrednotenja vrednot, na katerega opozori Šimenc, je preučitev lastnih stališč, ki nam jih je na življenjski poti vsilila družba. »To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja. Tedaj nimamo mi stališča, ampak ima stališče nas,« pove. Otrok pri petih ali šestih letih je najbolj radoveden in s svojimi nedolžnimi vprašanji včasih spravlja starše v zadrego, pozneje, v šoli, pa dobi še preveč odgovorov, o katerih se sploh ni spraševal. Tudi to je morda razlog, razmišlja, da po izteku radovednih otroških let človek vse bolj povzema nekaj, kar sploh ni »njegovo«.

Ameriški filozof Matthew Lipman, začetnik gibanja filozofija za otroke, je v 70. letih prejšnjega stoletja zaradi skrb vzbujajoče intelektualne zaspanosti študentov, s katerimi se je srečeval na svojih predavanjih, želel spodbuditi negovanje kritičnega razmišljanja že pri otrocih. Prav otrok je bil tudi tisti, ki si je v pravljici Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena upal zavpiti: Cesar je nag!

Podobni so bili vzgibi organizatorjev okrogle mize s tremi filozofi, ki so jo na dan filozofije priredili za mlado občinstvo v koprski dvorani sv. Frančiška Asiškega. Pobudniki so bili na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom in društvom Jasa. Poglede otrok in mladostnikov, zbranih v knjigi Kakšno Slovenijo si želim, so pokomentirali in dodatno osvetlili Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica. V občinstvu pa so sedeli pretežno srednješolci.

Mladi za boljši svet

»Prijateljstvo, družina, ljubezen, odnos do soljudi in narave« so bile najpogosteje navedene vrednote dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica, ki so o tem posneli video z animirano vsebino. Ta je v nasprotju z besedami dijakov prikazovala egoističnega posameznika, ki si svet skuša podrediti za lastne potrebe, na koncu pa ga to pripelje v lasten propad – saj kot kralj sede na prestol na vrhu gore odpadkov.

2033
prispevkov na temo Kakšno Slovenijo si želim so prispevali mladi. Zbrane misli so bile osnova za pogovor na temo »prevrednotimo vrednote« v koprski dvorani sv. Frančiška.

»Težava je, da se otroke v izobraževalnem procesu sili v individualno dokazovanje in razvoj, ko pridejo na delovno mesto, pa se od njih zahteva timsko delo. Po eni strani smo virtualno povezani z ogromno ljudmi, po drugi pa smo osamljeni. Kaj je zdaj prav? Odgovor je, da ni dober ne ekstremni egoizem ne ekstremni altruizem, treba pa je najti pravo ravnotežje, zunaj skrajnosti,« meni filozofinja Smiljana Gartner. Težava sodobnega časa je po njenem tudi, da imajo otroci vse premalo časa, da bi razmišljali in s tem razvijali kritično mišljenje.

»Dijaki so v videu opozorili, da jim je pomembna tudi okoljska etika. Ne gre le za skrb za prihodnje generacije, ampak tudi za druga živa bitja,« pravi filozof Tomaž Grušovnik in to poveže s sodobno okoljsko filozofijo in zavzemanjem za boj proti podnebnim spremembam z najstniško aktivistko Greto Thunberg na čelu. »Pa nas bodo odrasli poslušali, nas sploh jemljejo resno?« je zanimalo dijakinjo iz občinstva. Grušovnik ji je odgovoril, da je vsako dejanje ali upor veliko več vreden od tega, da ne storimo ničesar. Poleg tega so protesti, ki se jih udeležujejo mladi, pomembno urjenje na poti do aktivnih državljanov, ki so pogoj za delovanje demokracije.

»Strašljivo pa je, da se vsi s tem strinjamo in da podnebnim protestom nihče ne nasprotuje, se pravi, da se tudi tisti, proti katerim mladi in okoljsko ozaveščeni ljudje protestirajo, ne počutijo ogroženih in s tem niso motivirani, da bi kar koli spremenili,« je poudarila Gartnerjeva.

125
osnovnih in srednjih šol je sodelovalo pri projektu Kakšno Slovenijo si želim.

»Pravi izziv ni, ali imamo filozofski okvir, da si postavljamo vprašanja o novih vrednotah, ampak ali smo jih pripravljeni uresničevati ter se odreči delu trenutnega blagostanja,« je izpostavil filozof Gorazd Brne, ki je bil obenem mentor ilirskobistriškim dijakom pri pripravi videa na temo vrednot. »Mladi trenutno imajo voljo spremeniti svet na bolje. Enako kot so se pred 50 leti zbrali v Woodstocku in opozorili na svoje vrednote, ki so se razlikovale od tistih, ki so jih gojili njihovi starši,« je pripomnil. Sogovorniki so se sicer strinjali, da se osnovne vrednote s časom ne spreminjajo – in bodo takšne ostale še v prihodnjih stoletjih. Vprašanje je le, katerim bo družba v posameznih obdobjih dajala prednost.

Nataša Čepar

Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/filozofija-je-tesno-povezana-z-demokracijo-252779.html

Svetovni dan filozofije 2019 – Prevrednotimo vrednote

Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica so ob svetovnem dnevu filozofije 2019 pod mentorstvom Gorazda Brneta, profesorja filozofije in sociologije, pripravili video prispevek z naslovom Prevrednotimo vrednote. Video je sestavljen iz dveh delov; prvi raziskuje vprašanje, kaj so vrednote, drugi pa se posveča vprašanju, ali je sploh potrebno prevrednotenje vrednot ter zastavlja vprašanje, kaj naj oziroma kaj lahko storimo glede izzivov, s katerimi se soočamo v aktualni družbeni situaciji, tako na lokalni kot na globalni ravni. Prispevek izpostavlja vrednote srednješolcev, kako jih pojmujejo in kakšen odnos imajo do njih. Kot avtorje velja še posebej izpostaviti Polono Zadnik in Špelo Kresevič Frank, dijakinji gimnazijskega programa, ki sta poskrbeli za vsebinsko podlago video prispevka, ter Anžeta Skoka in Marija Ivana Zidariča, dijaka programa tehnik računalništva, ki sta odgovorna za tehnično plat.

Gimnazija Ilirska Bistrica

Tako smo obeležili UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti

UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga vsako leto pod drugim naslovom obeležujemo tudi v Sloveniji. Letos je obeležitev dneva prijateljstva do modrosti potekala pod naslovom Prevrednotimo vrednote.

Organizacija osrednjega dogodka, ki je potekal v četrtek, 21. novembra, v Dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, je bila rezultat tvornega sodelovanja med Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Filozofsko in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom, Gimnazijo Ilirska Bistrica in Društvom Jasa. Prireditev je bila zasnovana v obliki okrogle mize oziroma razgovora treh filozofov: doc. dr. Smiljane Gartner s Filozofske fakultete v Mariboru, izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika z Univerze na Primorskem ter Gorazda Brneta, univ. dipl. fil. in prof. soc., profesorja filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica.

V dogajanje so zbrane s kratko uvodno besedo popeljali prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem, ga. Olga Franca, podžupanja MO Koper, in red. prof. dr. Marjan Šimenc s Pedagoške in Filozofske fakultete v Ljubljani, sicer glavni snovalec UNESCO-vega svetovnega dne filozofije. Sledila je predstavitev video prispevka z naslovom Prevrednotimo vrednote, ki so ga pripravili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica (ogled videa je možen spodaj). Prvi del videa raziskuje vprašanje, kaj so vrednote, drugi pa se posveča vprašanju, ali je sploh potrebno prevrednotenje vrednot ter zastavlja vprašanje, kaj naj oziroma kaj lahko storimo glede izzivov, s katerimi se soočamo v aktualni družbeni situaciji, tako na lokalni kot na globalni ravni. Prispevek dijakov izpostavlja vrednote srednješolcev, kako jih pojmujejo in kakšen odnos imajo do njih.

Na temo letošnjega dne filozofije je kot prva govorka spregovorila dr. Smiljana Gartner, ki je izpostavila, da letošnjega vodila prireditve ob dnevu filozofije, tj. prevrednotenja, ne gre razumeti kot boja med vrednotami generacij, tudi ne kot boja med vrednotami religij, narodnosti, ras. Potrebno ga je razumeti kot boj za človeka, človeško družbo, človeštvo.

Dr. Tomaž Grušovnik je opredelil človekov odnos do okolja in živali kot problematičen, saj pri tem ne gledamo na posledice, ki jih ima naše ravnanje za druga bitja in okolje, pa tudi za nas same. Zavzel se je, naj na živali in na okolje ne gledamo le kot na orodja za dosego svojih ciljev, temveč kot na nekaj, kar je pomembno in vredno samo na sebi.

Gorazd Brne je naslovil dva problema oziroma izziva, s katerima se sooča naša družba in praktično ves svet, saj gre v osnovi za globalna izziva sodobnega sveta. Prvi izziv, pred katerim stoji naša družba, je družbena neenakost, vse večji razkorak med bogatimi in revnimi. Drugi problem pa je nebrzdano poseganje v naravo, s katerim smo se znašli v situaciji ekološke krize, tj. porušenega ravnovesja med družbo in naravo. Posledice te krize se kažejo na vsakem koraku, pa naj gre za podnebne spremembe, kopičenje smeti, zmanjševanje biotske raznovrstnosti ipd.

Govorci, ki so bili deležni tudi vprašanj s strani osnovnošolcev, dijakov, študentov in drugih udeležencev prireditve s cele Slovenije, so se s svojimi prispevki odzivali na besedne in likovne prispevke otrok in mladih v knjigi z naslovom Kakšno Slovenijo si želim, ki je izšla pri Društvu Jasa. Knjigo so ob zaključku prireditve kot nagrado za aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije ter za sodelovanje v natečaju Kakšno Slovenijo si želim in pripravo likovno-besedne razstave Kakšen svet si želim prejeli tudi dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica.

V imenu organizatorjev Gimnazija Ilirska Bistrica

Vir in fotografije na: http://www.ilb.scpo.si/tako-smo-obelezili-unesco-v-dan-prijateljstva-do-modrosti/

Svetovni dan filozofije na OŠ Šalek Velenje

V šolskem letu 2019/2020 smo na OŠ Šalek Velenje učenkam in učencem predmetne stopnje prvič ponudili Filozofijo za otroke (v nadaljevanju: FzO) v obliki interesne dejavnosti. Na naših srečanjih, ki se godijo vsak petek ob pol osmih zjutraj, si zastavljamo različna in zelo zanimiva filozofska vprašanja. Z njimi prebujamo domišljijo, radovednost, ustvarjalnost. Kot pravi filozofi se z raziskovanjem, prebiranjem filozofske literature in čudenjem podajamo v svet filozofije, v pogovorih pa se učimo zagovarjati svoja stališča tako, da smo med seboj spoštljivi.

Tako smo letos na šoli tudi prvič obeležili svetovni dan filozofije. Mentorica interesne dejavnosti FzO  je v četrtek, 21. 11. 2019, po šolskem radiu prebrala daljšo objavo, kjer je predstavila temo letošnjega dneva filozofije – Prevrednotimo vrednote. Prav vse, tudi učiteljice in učitelje, je povabila, da se pridružijo razpravi na omenjeno temo v sklopu interesne dejavnosti. V petek, 22. 11. 2019, nas je bilo v učilnici več kot običajno, saj so se nam pridružile učiteljice, učitelji pa tudi gospa ravnateljica. Po uvodni predstavitvi filozofije kot vede in programa FzO, smo odprli vprašanja o vrednotah – kaj vrednote so, kakšne so naše vrednote, ali se vrednote spreminjajo in kaj so razlogi za to, kako podnebne spremembe, robotizacija, avtomatizacija delovnih mest, selitve in migracije vplivajo na naše vrednote … S podobnimi vprašanji so se ukvarjale tudi učenke in učenci 7. razreda, ki so na temo Prevrednotimo vrednote pripravili pano na šolskem hodniku.

Naše srečanje ob svetovnem dnevu filozofije 2019 smo zaključili s sklepom, da je poklic filozofa tisti, ki bo krojil prihodnost.

            Mentorica Zala Krajnc

Ilustrirana knjiga slabih argumentov

V Društvu za razvoj humanistike (http://zofijini.net), smo izdali prevod knjižice »Ilustrirana knjiga slabih argumentov« (An Illustrated Book of Bad Arguments, 2013), avtorjev Alia Almossawia in Alejandra Giralda, ki smo ji v slovenski različici dodali še spremno besedo dr. Borisa Vezjaka. Knjižico si lahko v spletni različici snamete na naslovu: http://zofijini.net/ilustrirana-knjiga-slabih-argumentov/, v omejeni nakladi pa je dostopna tudi v tiskani različici.

Zloženka ob Svetovnem dnevu filozofije 2019

Zloženka 2019 (PDF)

Iz vsebine:

UNESCO in filozofija

Unesco, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v svojem delovanju, ki ima za cilj prispevati k miru s sodelovanjem držav na področju izobraževanja, zna­nosti in kulture, posebno pozornost posveča filozofiji. Zato je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Pri tem filozofijo razume kot človeško dejavnost, ki se ukvarja z vprašanji človeškega življenja in bistveno prispeva k krepitvi sposobnosti za samostojno mišljenje in presojanje, pa tudi kot šolo človeške solidarnosti in pripravljenosti za dialog.

Unesco je leta 1995 objavil pregled stanja filozofije z nas­lovom Philosophy and democracy in the world. Pregled je v naslovu opozoril na tesno povezanost med filozofijo in de­mokracijo. Živa in vitalna demokracija potrebuje filozofijo: za svojo utemeljitev, za refleksijo svoje vsebine, predvsem pa za svojo delovanje. Filozofija vsebuje bogato tradicijo, ki jo lahko razumemo kot zakladnico intelektualnih orodij, idej in koncep­tov. Ta dediščina nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo, in spremembe, ki smo jim izpostavljeni.

Poleg tega je filozofija tudi najstarejši vir interdisciplinarnega mišljenja. Naravno okolje filozofskega iskanja je preseganje disciplinarnih meja in primerjava različnih pristopov.

V tem smislu je filozofija šola svobode, saj spodbuja nenehno obnovo mišljenja. Njeno zdravilo proti intelektualni rutini, pravi Federico Mayor v svojem predgovoru k zgoraj navedenem delu, je kreacija novih konceptov. Drznite si imeti nove ideje, z aluzijo na Kantov drzni si vedeti, poziva Mayor. S tem opozori na pomembno vlogo filozofije: filozofija je bistvena za razvoj svobodnih državljanov. Spodbuja samostojno mišljenje, soočanje z različnimi trditvami in argumenti, spoštovanje mišlje­nja drugih, in predvsem spoštovanje avtoriteto razuma. S tem je filozofija šola svobode.

V tem smislu je srečevanje ob praznovanju svetovnega dneva filozofije prispevek tako k filozofiji kot tudi k demokraciji: ker slavi mišljenje vseh, ki se ga udeležujejo, in ker spodbuja svo­bodo v mišljenju. Vendar ta svoboda ni samovolja: ni v tem, da povemo, kar nam pade na pamet, temveč je sposobnost, da to, kar nam pade na pamet, poberemo in premislimo.

Predvsem pa se za tem skriva še ena razsežnost filozofije: etika odprtosti do sveta, želja videti, razumeti in premisliti skupaj z drugimi. Svoboda mišljenja ni samo svoboda, je tudi zaveza slediti razmisleku, upoštevati argumente, biti pripravljen spre­meniti svoje stališče, če se v razmisleku izkaže, da je to potreb­no. In filozofija je prostor, kjer se to pustolovščino spodbuja in omogoča.

Filozofski maraton 2019

Javni apel

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni »Filozofski maraton«, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Maraton poteka kot nepretrgana tedenska serija predavanj in se odvija v prostorih Filozofske fakultete. V letu 2019 se bo odvijal med 18. in 22. novembrom. Letošnja tema je »Telo in filozofija«. Filozofska misel tekom svoje zgodovine sicer često zadane ob telo, se vanj zatika in spotika, vendar pa si redko kdaj vzame čas, da ga premeri od glave do peta oz. se mu popolnoma posveti.

Študentsko filozofsko društvo zatorej poziva predvsem filozofske raziskovalce ter študente in študentke različnih stopenj študija filozofije, naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 7. oktobra na naslov filozofskimaraton@gmail.com, prijavite pa se z 250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni strani društva. Najboljši prispevki bodo objavljeni v znanstvenem zborniku, ki ga bo društvo izdalo v letu po izvedbi dogodka.

Več informacij na:
https://www.facebook.com/events/2462494770497742/