Ilustrirana knjiga slabih argumentov

V Društvu za razvoj humanistike (http://zofijini.net), smo izdali prevod knjižice »Ilustrirana knjiga slabih argumentov« (An Illustrated Book of Bad Arguments, 2013), avtorjev Alia Almossawia in Alejandra Giralda, ki smo ji v slovenski različici dodali še spremno besedo dr. Borisa Vezjaka. Knjižico si lahko v spletni različici snamete na naslovu: http://zofijini.net/ilustrirana-knjiga-slabih-argumentov/, v omejeni nakladi pa je dostopna tudi v tiskani različici.

Zloženka ob Svetovnem dnevu filozofije 2019

Zloženka 2019 (PDF)

Iz vsebine:

UNESCO in filozofija

Unesco, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v svojem delovanju, ki ima za cilj prispevati k miru s sodelovanjem držav na področju izobraževanja, zna­nosti in kulture, posebno pozornost posveča filozofiji. Zato je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Pri tem filozofijo razume kot človeško dejavnost, ki se ukvarja z vprašanji človeškega življenja in bistveno prispeva k krepitvi sposobnosti za samostojno mišljenje in presojanje, pa tudi kot šolo človeške solidarnosti in pripravljenosti za dialog.

Unesco je leta 1995 objavil pregled stanja filozofije z nas­lovom Philosophy and democracy in the world. Pregled je v naslovu opozoril na tesno povezanost med filozofijo in de­mokracijo. Živa in vitalna demokracija potrebuje filozofijo: za svojo utemeljitev, za refleksijo svoje vsebine, predvsem pa za svojo delovanje. Filozofija vsebuje bogato tradicijo, ki jo lahko razumemo kot zakladnico intelektualnih orodij, idej in koncep­tov. Ta dediščina nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo, in spremembe, ki smo jim izpostavljeni.

Poleg tega je filozofija tudi najstarejši vir interdisciplinarnega mišljenja. Naravno okolje filozofskega iskanja je preseganje disciplinarnih meja in primerjava različnih pristopov.

V tem smislu je filozofija šola svobode, saj spodbuja nenehno obnovo mišljenja. Njeno zdravilo proti intelektualni rutini, pravi Federico Mayor v svojem predgovoru k zgoraj navedenem delu, je kreacija novih konceptov. Drznite si imeti nove ideje, z aluzijo na Kantov drzni si vedeti, poziva Mayor. S tem opozori na pomembno vlogo filozofije: filozofija je bistvena za razvoj svobodnih državljanov. Spodbuja samostojno mišljenje, soočanje z različnimi trditvami in argumenti, spoštovanje mišlje­nja drugih, in predvsem spoštovanje avtoriteto razuma. S tem je filozofija šola svobode.

V tem smislu je srečevanje ob praznovanju svetovnega dneva filozofije prispevek tako k filozofiji kot tudi k demokraciji: ker slavi mišljenje vseh, ki se ga udeležujejo, in ker spodbuja svo­bodo v mišljenju. Vendar ta svoboda ni samovolja: ni v tem, da povemo, kar nam pade na pamet, temveč je sposobnost, da to, kar nam pade na pamet, poberemo in premislimo.

Predvsem pa se za tem skriva še ena razsežnost filozofije: etika odprtosti do sveta, želja videti, razumeti in premisliti skupaj z drugimi. Svoboda mišljenja ni samo svoboda, je tudi zaveza slediti razmisleku, upoštevati argumente, biti pripravljen spre­meniti svoje stališče, če se v razmisleku izkaže, da je to potreb­no. In filozofija je prostor, kjer se to pustolovščino spodbuja in omogoča.

Filozofski maraton 2019

Javni apel

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni »Filozofski maraton«, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Maraton poteka kot nepretrgana tedenska serija predavanj in se odvija v prostorih Filozofske fakultete. V letu 2019 se bo odvijal med 18. in 22. novembrom. Letošnja tema je »Telo in filozofija«. Filozofska misel tekom svoje zgodovine sicer često zadane ob telo, se vanj zatika in spotika, vendar pa si redko kdaj vzame čas, da ga premeri od glave do peta oz. se mu popolnoma posveti.

Študentsko filozofsko društvo zatorej poziva predvsem filozofske raziskovalce ter študente in študentke različnih stopenj študija filozofije, naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 7. oktobra na naslov filozofskimaraton@gmail.com, prijavite pa se z 250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni strani društva. Najboljši prispevki bodo objavljeni v znanstvenem zborniku, ki ga bo društvo izdalo v letu po izvedbi dogodka.

Več informacij na:
https://www.facebook.com/events/2462494770497742/

Zakaj filozofija za brezdomce?

V kranjskem zavetišču za brezdomce se že deseto leto (pod imenom Zgodovinski krožek) odvijajo redne tedenske filozofsko-zgodovinske delavnice, ki jih vodi mag. Marko Ogris, filozof in sociolog kulture. V čem je pravzaprav smisel teh delavnic? Zakaj pravzaprav filozofija, kulturna zgodovina in ostala humanistika za brezdomce, zakaj brezdomce kakor tudi širši krog ljudi nasploh spodbuditi k filozofiranju? Naši predniki so bili nomadi, klateži – lovci in nabiralci, ki so sledili hrani, ko je bilo treba. Zanje sta bili edini pomembni vprašanji, od kod bo prišel njihov naslednji obrok in kje lahko varno prenočijo. Tako je bilo tisočletja. Toda potem so se naučili, kako se obdeluje zemljo, in jim ni bilo treba več loviti hrane. Čim se je to zgodilo, so nastale prve stalne naselbine, ki jih je, čim so nastale, naselilo še več ljudi in so se večale. Z nastankom stalnih naselbin je nastopil čas, ko je človek lahko ugotovil, da se da življenje nadzorovati. Vendar samo do določene mere, kajti življenje je bilo še vedno tudi nepredvidljivo – civilizirane skupnosti so se precej hitro ne le pojavljale, ampak so tudi izginjale in mesta so precej hitro ne le nastajala, ampak tudi propadala. Vse to je človeka privedlo do tega, da se je začel spraševati, kaj je pravzaprav stalno (predvidljivo, se da nadzorovati) in kaj se spreminja (je nepredvidljivo, uhaja izpod nadzora).

Stopnji razvoja človeka, ki jo predstavlja nomad, klatež, ki – tako kot druge živali – pohajkuje in išče hrano in prenočišče, je torej sledila stopnja, ki jo predstavlja civilizirani človek, ki se sprašuje, kaj je stalno in kaj se spreminja. Toda kaj je pravzaprav to, po čemer se druga stopnja razlikuje od prve in kar predstavlja tisto, kar človeka loči od drugih živali, se pravi tisto, kar ga vzpostavlja kot človeka?

Odgovor je na dlani: človek je človek po tem, da je zmožen premišljevati o sebi in o svetu okoli sebe brez sklicevanja na katero koli avtoriteto zunaj sebe tako, da se sprašuje o oziroma postavi pod vprašaj samoumevne vrednote, ideje, po katerih ljudje živimo (in ki so večinoma pravzaprav samo fascinacije). To je torej tisto, po čemer se loči od drugih živali, ta zmožnost premišljevanja, ki je samostojno, avtonomno (brez sklicevanja na katerokoli avtoriteto zunaj sebe), ustvarjalno, tudi inovativno (vodi do novih, tudi čisto novih odgovorov na vprašanja, ki zadevajo naše samoumevne vrednote, ideje), spoštljivo (dopušča razlike, drugačnosti). To premišljevanje torej, ki je s tem slednjim, s spoštljivostjo, etičnost, se pravi zmožnost skrbeti ne le za svoje lastne potrebe, ampak tudi potrebe drugih ljudi, skupnosti (in tako delati dobro ne le sebi, ampak tudi drugim), pa tudi potrebe vseh drugih živih bitij in vsega naravnega okolja, ki si ga z njimi delimo. Oziroma to premišljevanje, ki se mu reče tudi avtonomno spreminjanje našega jaza, njegovo porajanje v novi, boljši obliki oziroma – filozofiranje.

Človek je torej človek po tem, da se sprašuje o sebi in o svetu okoli sebe – pa naj pohajkuje ali ne. Po tem, da je filozof – pa naj je klatež, brezdomec ali ne in naj je starejši ali mlajši, človek s težavami v duševnem zdravju ali duševno »zdrav« človek, človek s posebnimi potrebami ali človek z »navadnimi« potrebami in tako naprej. To je torej človeškost. In zato brezdomce in širši krog ljudi nasploh spodbuditi k filozofiranju.

Dr. Barbara Vogrinec Švigelj, filozofinja

Izvirno objavljeno  v Kralji ulice, št. 156, maj 2019.

Napotilo:
http://www.kraljiulice.org

Zaživel enoletni projekt filozofiranje z otroki

Od letošnjega marca v Kranju poteka projekt »Imej pogum, uporabljaj svojo glavo« za otroke v starosti 5 do 10 let, ki ga je finančno omogočila Mestna občina Kranj. Pomladanski sklop delavnic, ki jih izvaja dipl. filozofinja Tanja Pihlar, poteka na dveh lokacijah: v Kranjskih vrtcih – Enota Mojca (skupina 5. letnikov, vzgojiteljica Monika Traven) in v OŠ Jakoba Aljaža (1. razred, učiteljica Anja Lukančič, v času OPB ). Do zdaj smo ob slikanicah skupaj razmišljali o tem, kdo smo in po čem se razlikujemo med seboj, katere super moči imamo, kaj nas osrečuje in kdo vse so člani naše družine. Razmisleku po navadi sledi ustvarjanje. Nazadnje smo se pogovarjali o prijateljstvu; otroci iz prvega razreda so dognali, da je prijatelj nekdo, ki ga imamo radi, se z njim igramo, nam pomaga, mu lahko vse povemo, mu kaj podarimo in z njim delimo stvari, se z njim tudi kdaj skregamo, a se nato pobotamo, ker se imamo radi. Prijateljev imamo lahko veliko, tudi veliko najboljših prijateljev. Po koncu razmisleka smo ustvarjali zapestnice prijateljstva za najboljše prijatelje. Pomladanski sklop se počasi zaključuje, za jesen je načrtovan drugi sklop, ki bo potekal v novih skupinah.

15. državno tekmovanje iz filozofije – poročilo

Na Gimnaziji Novo mesto je v petek, 29. marca 2019, potekalo že 15. državno tekmovanje iz filozofije. Udeleženci in udeleženke so se pomerili v pisanju filozofskega eseja. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalk in tekmovalcev iz 17 različnih šol.

Zbrane sta v uvodoma nagovorila ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič in predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Tomaž Grušovnik. Slednji je opozoril na pomen ukvarjanja s filozofijo, ki presega raven neposredne »koristnosti« in sproža dolgoročne in temeljite spremembe v družbi. Za kulturno ogrevanje so poskrbeli domači gimnazijci, ki so v duhu našega predmeta izvedli pesem Filozof.

Dijaki so se nato razporedili po učilnicah. Izbirali so lahko med 15 različnimi esejskimi naslovi in še dodatno med dvema odlomkoma iz knjig Francoski testament in Angel pozabe. Po malici je sledil dogodek založbe Slovenska matica ter kratka predstavitev knjige Filozofski pogled v drobovje športa, ki jo je napisal Jernej Pisk, profesor filozofije in športne vzgoje na Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana. Dijaki so imeli potem prosti čas za ogled znamenitosti Novega mesta, profesorji pa so ocenjevali eseje. Dogodek se je zaključil s podelitvijo priznanj in nagrad tekmovalkam in tekmovalcem.

Rezultati:

Prva nagrada: David Golob (Gimnazija Kranj), Neža Kadiš (Gimnazija Ravne na Koroškem), Katarina Lodrant (Gimnazija Ravne na Koroškem), Majna Resinovič (II. Gimnazija Maribor) in Ana Štuhec (II. Gimnazija Maribor).

Drugo nagrada: Emanuel Kranjc (II. Gimnazija Maribor), Tilen Milošič (Gimnazija Ptuj), Laura Potočnik (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Ana Jana Špiletič (Gimnazija Poljane) in Jana Ušen (I. Gimnazija Celje).

Tretja nagrada: Dan Dubokovič (Gimnazija Kranj), Juš Lesjak (Gimnazija Kranj), Filip Kokol (Glasbena in baletna gimnazija Maribor), Maša Kotnik (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik), Ema Kuzman (Gimnazija Bežigrad), Julija Meszcelics (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Urška Mori (Gimnazija Ravne na Koroškem) in Benjamin Virant (Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana).

Pohvala: Marija Bobič (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana). Ada Kotar Celarc (Gimnazija Vič) in Svit Skobir Lampič (Gimnazija Vič).

Poročilo je pripravil Uroš Lubej

Fotografije z dogodka

Pozdravni nagovor predsednika SFD dr. Grušovnika na 15. državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja

Vir: https://www.gimnm.org/15-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V petek, 25. 1. 2019, so člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je določila, da se bo ta dan obeleževal vsak tretji četrtek v novembru; letošnje šolsko leto je bil tako filozofiji še posebej namenjen 15. 11. 2018.

Po uvodnem nagovoru učiteljice Nadje Ulcej, ki je povedala, da je dan prej, torej 24. 1. 2019, UNESCO prvič obeležil dan izobraževanja, je učiteljica Taja Užnik vprašala ledinske unescovce, kaj je to filozofija. S skupnimi močmi so ugotovili, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije NELAGODJE SMISLA, smo razmišljali o tem, kaj je smisel, kaj nelagodje, kaj nelagodje smisla … Mlajši učenci so prisluhnili zgodbici Hvaležni medved in jo ilustrirali, starejši pa so zagrizli v težja miselna vprašanja na delovnih listih.

Čeprav so bili na srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda in je bila tema zelo zahtevna, so dan filozofije obeležili zelo razmišljujoče in ob verzih iz pesmi Bit skupine Zmelkoow odfilozofirali v svoje razrede.

Več na: http://www.o-ledina.si/novice/1069

Smisel pod drobnogledom

Različne aspekte iskanja in nelagodja smisla v okviru delavnic poglabljali dijaki liceja Slomšek in njihovi vrstniki iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika

Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so v četrtek obeležili tudi svetovni dan filozofije skupaj z dijaki in profesorji Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika.

Dan filozofije je pred leti razglasila generalna skupščina Združenih narodov, v slovenskem prostoru pa ga od leta 2005 obeležujejo po zaslugi nacionalne komisije organizacije Unesco in Slovenskega filozofskega društva. Letošnja tema se je glasila Nelagodje smisla, pri čemer so organizatorji poudarili, kako je iskanje smisla lahko pomemben osebni in družbeni izziv, vprašanje pa je, na kaj se natančno meri z njim.

Smislu je bilo posvečeno tudi četrtkovo srečanje na liceju Slomšek, na katerem so sodelovali dijaki četrtega letnika omenjene šole in vrstniki kamniške Maistrove gimnazije (le-ti so dejansko vrnili obisk tržaških vrstnikov, ki so se bili v oktobru mudili na Filozofskem taboru v Kamniku), medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Frana Levstika Kdo je sešil Vidku srajčico?. Gimnazijci so se posvetili poglabljanju vprašanj o smislu v okviru treh delavnic: prvo je vodil profesor na liceju Slomšek Jurij Verč, pri čemer so morali udeleženci analizirati in iskati paradigme pri filozofski pravljici Ermanna Bencivenge Končna mahinacija; v okviru druge delavnice so se dijaki skupaj s pisateljem Erikom Sancinom posvetili vprašanju pisateljevanja kot osmišljanja, medtem ko je tretjo vodila profesorica italijanščine Majda Bratina, tema pa je bila smisel življenja in pomen udejanjanja resničnih izbir. Dijaki 4. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek so tudi pripravili video na temo smisla življenja, v popoldanskih urah pa so si kamniški gostje ogledali park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter počastili spomin na bazoviške junake.

Ivan Žerjal

Vir: Primorski dnevnik

Napotili:
http://www.primorski.it
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=15069

Danes filozofija, jutri revolucija

Vsak tretji četrtek v novembru je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan filozofije

Na marsikateri srednji šoli so v tem tednu bolj kot odgovore iskali vprašanja. V mariborskem gledališču so razpravljali o nelagodju smisla. Sredi tedna, sredi Ljubljane pa je več študentov in predavateljev filozofije razpravljalo o pomenu revolucije danes.

Filozofija in revolucija je bila namreč tema letošnjega filozofskega maratona, ki ga že vrsto let pripravlja Študentsko filozofsko društvo v novembrskem tednu ob svetovnem dnevu filozofije.

Gostja oddaje sta udeleženca in soorganizatorja maratona, filozofska študenta Nesa Vrečer in Martin Bole.

Posnetek na: https://val202.rtvslo.si/2018/11/kulturnice-100/

Nataša Štefe

Dopisi knjižnicam, kino mreži in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice, Art kino mrežo in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopise z vabilom k sodelovanju:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Članicam slovenske Art kino mreže:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Vabljeni k sodelovanju!