Smisel pod drobnogledom

Različne aspekte iskanja in nelagodja smisla v okviru delavnic poglabljali dijaki liceja Slomšek in njihovi vrstniki iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika

Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so v četrtek obeležili tudi svetovni dan filozofije skupaj z dijaki in profesorji Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika.

Dan filozofije je pred leti razglasila generalna skupščina Združenih narodov, v slovenskem prostoru pa ga od leta 2005 obeležujejo po zaslugi nacionalne komisije organizacije Unesco in Slovenskega filozofskega društva. Letošnja tema se je glasila Nelagodje smisla, pri čemer so organizatorji poudarili, kako je iskanje smisla lahko pomemben osebni in družbeni izziv, vprašanje pa je, na kaj se natančno meri z njim.

Smislu je bilo posvečeno tudi četrtkovo srečanje na liceju Slomšek, na katerem so sodelovali dijaki četrtega letnika omenjene šole in vrstniki kamniške Maistrove gimnazije (le-ti so dejansko vrnili obisk tržaških vrstnikov, ki so se bili v oktobru mudili na Filozofskem taboru v Kamniku), medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Frana Levstika Kdo je sešil Vidku srajčico?. Gimnazijci so se posvetili poglabljanju vprašanj o smislu v okviru treh delavnic: prvo je vodil profesor na liceju Slomšek Jurij Verč, pri čemer so morali udeleženci analizirati in iskati paradigme pri filozofski pravljici Ermanna Bencivenge Končna mahinacija; v okviru druge delavnice so se dijaki skupaj s pisateljem Erikom Sancinom posvetili vprašanju pisateljevanja kot osmišljanja, medtem ko je tretjo vodila profesorica italijanščine Majda Bratina, tema pa je bila smisel življenja in pomen udejanjanja resničnih izbir. Dijaki 4. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek so tudi pripravili video na temo smisla življenja, v popoldanskih urah pa so si kamniški gostje ogledali park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter počastili spomin na bazoviške junake.

Ivan Žerjal

Vir: Primorski dnevnik

Napotili:
http://www.primorski.it
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=15069

Dijaki o smislu življenja: Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš

Na današnji mednarodni dan filozofije z mladimi o enem najtežjih in najbolj kompleksnih vprašanj

Če imajo mednarodni dan voda, okolje, zdravje, jeziki in še desetine drugih reči, zakaj ga ne bi imela tudi filozofija, ki je med prioritetami Unesca v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami. In ga tudi ima. To je vsak tretji četrtek v novembru.

Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan razglasila leta 2002, k njegovemu zaznamovanju pa vabijo vsako leto posebej pod drugim naslovom.

Letos je v osrčju dneva vprašanje nelagodja smisla, s poudarkom na smislu življenja. Morda gre za najbolj zguljeno, a hkrati najbolj večplastno in najtežje vprašanje, okoli katerega se bo vrtela tudi osrednja slovesnost, ki bo danes v Mariboru. In kaj o smislu življenja menijo mladi, dijaki različnih gimnazij, ki s svojimi profesorji filozofije radi debatirajo o tem?

Smisel življenja po mnenju nekaterih gimnazijcev
Da iz življenja potegneš največ.
Čim bolj uživati, biti srečen.
Sreča in veselje, zadovoljstvo s samim sabo.
Življenje je pot izkušenj.
Postati najboljša različica samega sebe.
Vztrajnost, vztrajnost pri uresničevanju vsakdanjih ciljev.
Nabiranje izkušenj in učenje iz njih.
Pustiti zapuščino za sabo.
Slediti svojim sanjam.
Nekaj, kar bi delal do konca življenja z nasmeškom na obrazu.
Čim več videti in vedeti, pustiti pečat svetu.
Ustvariti svoj pogled na življenje in s tem svoj cilj ter ga izpolniti do konca življenja.
Biti dober do drugih in do sebe.
Truditi se in ne obupati.

Najprej sreča, potem delo

Mišo Dačić, ki na kranjski gimnaziji poučuje filozofijo, pravi, da daleč največ dijakov tretjih letnikov bistvo oziroma smisel življenja tako ali drugače povezuje s srečo, užitkom, zadovoljstvom. »Aristotel bi rekel, da se vsi strinjajo, da je najvišje dobro sreča, a si ta pojem različno razlagajo.« Dijaki tako naštevajo notranji mir, užitek, »da počnem, kar hočem«, zadovoljene osebne potrebe, dobro počutje, lovljenje lepih trenutkov, uživanje v vsakdanu, prijetno popotovanje z veliko raznolikosti. A tudi: »Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš. Na koncu življenja ozreti se nazaj in biti ponosen na to, kar si ustvaril. Uživati polno življenje brez obžalovanj.« Med zanimivimi odgovori je zagotovo tudi tale: »Bistvo življenja je vse, kar ni samo sedeti za mizo v pisarni, učilnici in biti vse življenje zaprt za zidovi.«

Drugi najpogostejši odgovor pa je tako ali drugače povezan z delom: Da delaš, kar te zadovoljuje, veseli in zanima. Da uresničiš svoje cilje, najdeš svoj namen, dosežeš samoizpolnitev, se vzpenjaš po družbeni lestvici, pustiš zapuščino, slediš sanjam, ustvarjaš svet za potomce.

Tudi dijaki drugih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika pri profesorici Alenki Hladnik razmišljajo podobno. Da je pač bistvo življenja to, za kar se nam zdi vredno živeti in v čemer uživamo. Smisel življenja je truditi se in ne obupati, narediti čim več dobrega, doživeti čim več stvari in za sabo pustiti nekaj, po čemer se nas bodo zapomnili. Pa izkoristiti vsako priložnost, da se imaš lepo in uživaš življenje, živeti brez obremenitev, po svojih željah pustiti pečat svetu. Nekateri kljub mladosti gledajo tudi naprej. Recimo: »Smisel življenja so žena, otroci, družina, donosna služba in topel dom.« Hladnikova pravi, da se mladi na splošno zelo radi pogovarjajo o tej temi, in zato jo je sama vključila v redni program pri četrtih letnikih.

Kje iskati smisel
Marjan Šimenc s pedagoške fakultete pa meni, da že otroci s svojim spraševanjem, kje smo – kje je Slovenija, Evropa, svet, vesolje … – hitro pridejo do razsežnosti, ki je nedvomno filozofska. »Ko vprašajo, kje je vesolje, vprašajo tudi, do kod seže naša vednost (oziroma vednost odraslih). V svojih vprašanjih lahko zajamemo tisto, kar uhaja našemu izkustvu, a s svojimi odgovori tja ne moremo seči. Podobno bi lahko izpeljali za smisel življenja kot celote. Z vprašanji tja lahko sežemo, ne moremo pa s svojimi odgovori.«

Zato, sklene Šimenc, bi lahko sicer odgovorili, da je smisel našega življenja posmrtno življenje, a bi takoj sledilo naslednje vprašanje, ki bi pokazalo težavnost tega odgovora: kakšen pa je smisel posmrtnega življenja? Tako je pravo filozofsko vprašanje po smislu: Kaj narediti takrat, ko naša vednost naleti na neki rob, na mejo, ki je ne more prestopiti?

To je napačno vprašanje!
Sandi Cvek, profesor na novogoriški gimnaziji: Pri urah filozofije se temi o smislu življenja dosledno izogibam. Pač pa debato tu pa tam izsili kakšen dijak, kar običajno vodi v jalove prepire, v katerih udeleženci vehementno soočajo take in drugačne smisle življenja (od nesebičnega razdajanja drugim prek umetniške ali znanstvene dejavnosti in boja za boljši svet pa vse do absolutno sebičnega in nebrzdanega uživaštva), pri čemer jim nikoli ne pride na misel, da bi problematizirali smisel življenja kot tak oziroma samo pozicijo, s katere je o njem sploh mogoče razmišljati ali govoriti.

Ker pri »smislu življenja« je problematična že sama besedna zveza – namreč povezovanje smisla in življenja. Mar ni smisel povsem lingvistična kategorija in so lahko (ne)smiselne le izjave oziroma trditve, ne pa tudi stvari in pojavi? Seveda ne trdim, da razpravljanje o (ne)smiselnosti življenja nima smisla, pravim samo, da ne razumem najbolje, kaj se išče, ko se življenju išče smisel, saj se s to besedo po nemarnem opleta kot z nekakšno pripravno sopomenko za vrsto drugih besed: na primer za srečo, ugodje, korist, namen …

Če bi se moral odločiti za eno samo oziroma najbolj tipično značilnost odnosa mojih dijakov do tega problema, potem je to zagotovo njihov povsem samoumevni in refleksni: ali nihilizem, češ da življenje nima smisla, saj je to čas, ko je dobro čim bolj uživati in ko se je pač treba z nečim zamotiti čakajoč na smrt; ali pa subjektivizem in relativizem v smislu: ker smo ljudje zelo različni, pač ne more biti govora o enem samem smislu življenja, ampak je smislov toliko, kolikor je ljudi. Pri čemer v odsotnosti »velikih zgodb« znajo več kot prav priti male, saj najbrž lahko nekomu življenje še vedno osmisli le vsemogočni bog stvarnik, odrešenik in sodnik; nekomu drugemu pa čisto zadošča tudi kakšno manjše, recimo hollywoodsko ali nogometno, božanstvo.

Nekdo lahko preživi svoje življenje v boju za boljši in pravičnejši svet, nekdo drug pa je čisto zadovoljen z obdelovanjem lastnega vrtička in skrbjo zase. Mogoče ima prav Zmelkoow in je smisel življenja ležanje na plaži, pri čemer sam takoj dodajam, da pri takem življenjskem stilu brez čivave še nekako gre, brez »možganov na off« pa nikakor. Malo prej sem na naslovni strani eAsistenta prebral današnjo »modrost dneva«, prepisano iz famozne Celestinske prerokbe: »Ko imaš prava vprašanja, se porodijo tudi pravi odgovori.« Če je to res, potem vprašanje, kakšen je smisel življenja, ni pravo, in se je treba predvsem sprijazniti z zoprnim dejstvom, da ne obstajajo samo napačni odgovori, ampak tudi napačna vprašanja.

Tanja Jaklič

Dopisi knjižnicam, kino mreži in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice, Art kino mrežo in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopise z vabilom k sodelovanju:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Članicam slovenske Art kino mreže:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Vabljeni k sodelovanju!

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/

Izbirno tekmovanje za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018

Izbirno tekmovanje za izbor slovenske delegacije za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018 (IPO – International Philosophy Olympiad) je 23.3.2018 potekalo na Gimnaziji Bežigrad. Na IPO 2018 sta se uvrstila Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor) in Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad). Več o 26. filozofski olimpijadi si lahko ogledate na naslednji povezavi: http://ipo2018.me/

Poročilo pripravil: Miha Andrič

Gimnazija Novo mesto gostila najboljše slovenske mlade filozofe

30. marca 2018 je v Novem mestu potekalo 14. državno tekmovanje iz filozofije. Udeležilo se ga je 35 udeleženk in udeležencev s trinajstih slovenskih gimnazij. Pomerili so se v pisanju razpravljalnega filozofskega eseja, lahko pa so izbrali tudi literarni odlomek, ki so ga morali filozofsko komentirati. Eseji se ocenijo na enak način, kot se ocenjujejo eseji pri maturi iz filozofije.

Verjetno vsi poznamo tisti vic o tem,  zakaj filozofi tako radi zamudijo na kak dogodek. Seveda zato, ker so prezaposleni s premišljevanjem o tem, kaj sploh je čas. Mojca Lukšič, ravnateljica Gimnazije Novo mesto, je tako svoj kratek otvoritveni nagovor zaradi rahle zamude skoraj vseh ekip lahko začela šele ob 9.45. Sledila je filozofska himna »Bit«, ki jo je izvedla glasbena skupina novomeških gimnazijcev, nato pa so tekmovalke in tekmovalci že odhiteli v učilnici, v katerih je potekal najpomembnejši del srečanja: pisanje esejev. Med pisanjem esejev je profesorica Natalija Petakovič mentoricam in mentorjem predstavila novomeško gimnazijo.

Po odpisanem eseju so tekmovalke in tekmovalci imeli kosilo, učitelji pa so se lotili ocenjevanja esejev. Sledila je otvoritev razstave Filozofija na platnu, ki so jo pripravile dijakinje in dijaki novomeške gimnazije. V okviru pouka filozofije so pripravili različne izdelke (od pesmi, filmov, ilustracij, stripov in haikujev), povezanih s filozofsko snovjo. Udeleženci so imeli potem proste urice, ki so jih večinoma izkoristili za sprehod po bližnjem novomeškem mestnem jedru.

Ob 16. uri se je tekmovanje zaključilo z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo nagrad: filozofskih knjig, ki so jih prijazno podarile nekatere slovenske založbe.

Rezultati tekmovanja:

  1. mesto (po abecednem vrstnem redu): Marko Debevc (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor), Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad);
  2. mesto: Sven Jensterle Prešern (Gimnazija Kranj), Eneja Sajko (II. Gimnazija Maribor), Luka Umek (Gimnazija Novo mesto), Pavla Zabret (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik);
  3. mesto: Zala Arzenšek (II. Gimnazija Maribor), Niko Farič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Jesenko (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Matija Snoj (Gimnazija Poljane), Tina Tomšič (Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana);

Pohvale: Monika Baraga (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik), Petrisa Čanji (I. gimnazija v Celju), Hana Hos (Gimnazija Vič), Andraž Jelinčič (Gimnazija Bežigrad), Maša Krajnc (I. gimnazija v Celju), Rok Lindič (Gimnazija Poljane), Nika Pušlar (Gimnazija Vič).

Galerija: https://www.gimnm.org/galerija/14-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Uroš Lubej

Vir: https://www.gimnm.org/gimnazija-novo-mesto-gostila-najboljse-slovenske-mlade-filozofe/

14. državno tekmovanje iz filozofije

Slovensko filozofsko društvo in Gimnazija Novo mesto objavljata razpis za 14. Državno tekmovanje iz filozofije za šolsko leto 2017/2018.

Državno tekmovanje iz filozofije bo potekalo v petek, 30. marca 2018 na Gimnaziji Novo mesto, Seidlova cesta 9, Novo mesto, z začetkom ob 9.30 uri.

Teme pisanja eseja so:

  • Vprašanje stvarnosti (temelj stvarnosti, vprašanje metafizike, nujnost in svoboda, duhovno in materialno, človek in smisel, avtentično življenje)
  • Vprašanje spoznanja (plodnost in meje skepticizma, mnenje in vednost, utemeljitev spoznanja, jezik kot pogoj in meja spoznanja, razum in njegove meje, znanost in filozofija)
  • Vprašanje morale (moralni relativizem, utemeljitev moralnih načel, svoboda in odgovornost, moralne vrednote in moralno vrednotenje, dobro življenje, vrlina in sreča)
  • Posameznik in skupnost (utemeljitev in meje oblasti, država in skupno dobro, zakon in svoboda, pravičnost in enakost, kršitev zakona in kazen, družbena utopija)
  • Filozofija religije (verovanje in razum, dokazovanje božjega bivanja, Bog in svet, govor o Bogu, religija in morala, kritika religije)
  • Filozofija in literatura: filozofska interpretacija književnih del, ki so predpisana na maturi iz slovenščine

Priporočena literatura:

  • Palmer, Donald (2007): Ali središče drži? Uvod v zahodno filozofijo
  • Gaarder, Jostein (1997): Zofijin svet: roman o zgodovini filozofije
  • Bryan, Magee (2002): Poti filozofije.
  • Savater, Fernando (1998): Etika za Amadorja.
  • Miller, David (2007): Politična filozofija. Zelo kratek uvod
  • Craig, Edward (2011): Filozofija. Zelo kratek uvod
  • Okasha, Samir (2012): Filozofija znanosti. Zelo kratek uvod
  • Warburton, Nigel (2009): Filozofija. Temeljna spoznanja
  • Revija FNN

Potek tekmovanja

Udeleženke in udeleženci bodo med danimi naslovi izbrali enega in napisali esej. Vsaka predpisana tema bo vsebovala tri različne naslove, razen »Filozofija in literatura«, kjer bo na voljo en odlomek iz predpisanih besedil.

Prijava

Rok za prijavo na tekmovanje je petek, 23. marec 2018. Prijavnica naj bo posredovana ne e-naslov
uros.lubej@gimnm.org.

Prijava naj vsebuje: naziv šole, ime in priimek mentorja/-ice, ter imena in priimke sodelujočih dijakov/-inj. Vsaka šola lahko prijavi do tri udeležence/-ke. Udeleženci/-ke državnega tekmovanja morajo biti selekcionirani na šolski ravni. Mentorji/-ice so tudi ocenjevalci/-lke  na tekmovanju.

Strokovna komisija

Strokovno komisijo za izvedbo tekmovanja tvorijo: Alenka Hladnik, Rok Svetlič, Uroš Lubej.

Pravilnik

Pravilnik, ki ureja to tekmovanje, je dostopen na spletnih straneh Gimnazije Novo mesto.

Objava rezultatov tekmovanja

Rezultati tekmovanja bodo razglašeni na dan tekmovanja ter objavljeni na spletni strani Gimnazije Novo mesto.

Razpisno besedilo je bilo 1. februarja 2018 objavljeno na spletni strani Gimnazije Novo mesto ter je bilo posredovano vsem učiteljicam in učiteljem filozofije na srednjih šolah.

Kontaktna oseba za dodatne informacije je Uroš Lubej, Gimnazija Novo mesto (031-626-326, uros.lubej@gimnm.org).

Dr. Rok Svetlič, Slovensko filozofsko društvo

Mojca Lukšič, Gimnazija Novo mesto

Več na: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/02/14-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 24. 1. 2017, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofiji še posebej namenjen vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 16. 11. 2017.

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik vprašala, kaj je to filozofija. Ugotovili smo, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije LAŽ ALI RESNICA, smo razmišljali o tem, zakaj in čemu ljudje lažejo, katere vrste laži poznamo, kako prepoznamo laž …; spoznali smo tudi nekaj pregovorov o laži. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Učiteljica Taja Užnik nam je prebrala tudi zgodbo Frana Milčinskega Laž in njen ženin.

Čeprav smo bili na 3. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše pravo malo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 1. b

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/933

Filozofi GSŠRM v Primorskem dnevniku ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije

Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnika in Liceja Anton Martin Slomšek v Trstu so skupaj obeležili Unescov svetovni dan filozofije.

Na Slomšku…med resnico in lažjo

Sv. Ivan – Obeležili Unescov dan filozofije

Dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika – Alenka Rebula in Jernej Šček

Ni lahko povedati resnico, med priznanjem odgovornosti in opravičevanjem je velika razlika, tudi taki, ki najbolj zagovarjajo resnico, pa se lahko izkažejo za lažnivce. To je lahko sporočilo sredinega dogajanja na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer so tudi letos obeležili Unescov dan filozofije, katerega tema je bila letos Po(st)resničnost – med resnico in lažjo.

Tudi tokrat so dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki obiskujejo gimnazijsko smer oz. smer predšolske vzgoje, potem ko so preteklega 26. in 27. oktobra v Kamniku gostili tržaške dijake. Medtem ko so dijaki smeri predšolske vzgoje za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Gospod Laž in gospodična Resnica, so gimnazijci skupaj z dijaki 3. letnika humanistične in družbeno-ekonomske smeri liceja Slomšek prisluhnili profesorjema Alenki Rebula in Jerneju Ščeku (bivšemu dijaku liceja Slomšek, ki danes poučuje zgodovino in filozofijo na Liceju Franceta Prešerna). Alenka Rebula je, citirajoč italijanskega sodnika Gherarda Colomba, podala kritično oceno tukajšnjega sistema ukvarjanja z resnico, kjer zločincu dejansko ni treba se soočiti z odgovornostjo za storjena dejanja oz. razmisliti o posledicah le-te. Povsem drugače so se po koncu sistema apartheida stvari lotili v Južni Afriki, kjer so ustanovili posebna »ljudska sodišča«, na katerih so se lahko zglasili vsi tisti, ki so želeli priznati huda dejanja in se soočiti s svojimi žrtvami. Rebulova je pri tem podala razliko med opravičevanjem in priznanjem krivde: tu spoznaš, kaj je resnica in kaj laž, treba je biti sposobni priznati svoja dejanja, če tega ni, je možno, da se bodo v kaki drugi situaciji ponovila. Treba je ločevati med idejami o tem, kaj bi nekaj bilo, in realnim življenjem, poleg prevzema odgovornosti pa je potrebna tudi poravnava.

Jernej Šček pa je v svojem nastopu poudaril predvsem pomen humanistike. Le-ta se zdi danes nepotrebna, vendar se mora človek spopasti s seboj in spretnostmi, ki so tako strokovne kot človeške narave. Tudi tržna logika išče človeške lastnosti, v katere navaden strokovni študij ne vlaga, kdor izbere študij humanistike, je že pokazal pogum in kdor je v življenju aktiven in pogumen, se nima kaj bati. Šček je zato mlade pozval, naj vzamejo življenje v svoje roke in ne čakajo, da bodo uspehi padali z neba, ampak naj vlagajo v same sebe kot ljudi.

Prisotni so nato prisostvovali predstavi dijakov 4. razreda družbeno-ekonomske in 5. razreda humanistične smeri: šlo je dejansko za bralno izvedbo izbranih delov iz Collodijevega Ostržka po zamisli in v režiji prof. Lare Gulich, ki je želela prirediti branje tega znamenitega dela za odrasle, pri čemer je izpostavila tudi svoj pogled na nekatere protagoniste, ki so v Collodijevih predstavah moralno popolni (npr. muren Modrec ali vila): Gulicheva namreč ni prepričana, da so moralno popolne osebe tudi dejansko take, saj se tudi same lahko izkažejo za lažnivce (v predstavi ima vila npr. plastičen nos). Omeniti velja tudi, da so dijaki 3. razreda družbeno-ekonomske smeri pripravili videoposnetek, ki podaja analizo laži odraslih v odnosih med starši in dijaki.

Vse pa se ni končalo le pri filozofskih razpravah in gledaliških predstavah: kamniški dijaki, ki sta jih spremljali profesorici Alenka Hladnik in Mojca Krevs, so skupaj s tržaškimi vrstniki in profesorji spoznavali Trst, se sprehodili po Napoleonski cesti, na Proseku pa so obiskali sobo in knjižnico Borisa Pahorja v tamkajšnjem Kulturnem domu. Kot je v svojem pozdravnem nastopu dejal ravnatelj liceja Slomšek Marko Jarc, pa se skupaj z ravnateljico kamniške šole Bernardo Trstenjak razmišlja ne samo o nadaljevanju, ampak tudi o dodatnem širjenju oz. nadgradnji sodelovanja.

Ivan Žerjal

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11242

Napotilo:
http://www.primorski.it

»Poresničnost: med resnico in lažjo«

Svetovni dan filozofije 2017

Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar. Zvočni posnetek prireditve:

Kmalu bo na http://videolectures.net/ na voljo tudi video posnetek z boljšim zvokom.

Več na: http://zofijini.net/poresnicnost-med-resnico-in-lazjo/

Svetovni dan so obeležili tudi na številnih slovenskih šolah:

Osnovna šola “Jožeta Krajca” Rakek
http://osrakek.si/svetovni-dan-filozofije-2017/

Gimnazija Ilirska Bistrica
https://www.ilb.scpo.si/ob-svetovnem-dnevu-filozofije/

Srednja šola Črnomelj
http://www.sscrnomelj.si/2017/11/15/svetovni-dan-filozofije-2017/

Osnovna šola Leskovec pri Krškem
http://www.os-leskovec.si/2017/11/16/unescov-svetovni-dan-filozofije/

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11222

Če ste tudi vi na kak način obeležili ta dan, se priporočamo za kakšno kratko poročilo: http://www.danfilozofije.net/contact/!