Dopisi knjižnicam, kino mreži in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice, Art kino mrežo in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopise z vabilom k sodelovanju:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Članicam slovenske Art kino mreže:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Vabljeni k sodelovanju!

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/

Izbirno tekmovanje za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018

Izbirno tekmovanje za izbor slovenske delegacije za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018 (IPO – International Philosophy Olympiad) je 23.3.2018 potekalo na Gimnaziji Bežigrad. Na IPO 2018 sta se uvrstila Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor) in Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad). Več o 26. filozofski olimpijadi si lahko ogledate na naslednji povezavi: http://ipo2018.me/

Poročilo pripravil: Miha Andrič

Gimnazija Novo mesto gostila najboljše slovenske mlade filozofe

30. marca 2018 je v Novem mestu potekalo 14. državno tekmovanje iz filozofije. Udeležilo se ga je 35 udeleženk in udeležencev s trinajstih slovenskih gimnazij. Pomerili so se v pisanju razpravljalnega filozofskega eseja, lahko pa so izbrali tudi literarni odlomek, ki so ga morali filozofsko komentirati. Eseji se ocenijo na enak način, kot se ocenjujejo eseji pri maturi iz filozofije.

Verjetno vsi poznamo tisti vic o tem,  zakaj filozofi tako radi zamudijo na kak dogodek. Seveda zato, ker so prezaposleni s premišljevanjem o tem, kaj sploh je čas. Mojca Lukšič, ravnateljica Gimnazije Novo mesto, je tako svoj kratek otvoritveni nagovor zaradi rahle zamude skoraj vseh ekip lahko začela šele ob 9.45. Sledila je filozofska himna »Bit«, ki jo je izvedla glasbena skupina novomeških gimnazijcev, nato pa so tekmovalke in tekmovalci že odhiteli v učilnici, v katerih je potekal najpomembnejši del srečanja: pisanje esejev. Med pisanjem esejev je profesorica Natalija Petakovič mentoricam in mentorjem predstavila novomeško gimnazijo.

Po odpisanem eseju so tekmovalke in tekmovalci imeli kosilo, učitelji pa so se lotili ocenjevanja esejev. Sledila je otvoritev razstave Filozofija na platnu, ki so jo pripravile dijakinje in dijaki novomeške gimnazije. V okviru pouka filozofije so pripravili različne izdelke (od pesmi, filmov, ilustracij, stripov in haikujev), povezanih s filozofsko snovjo. Udeleženci so imeli potem proste urice, ki so jih večinoma izkoristili za sprehod po bližnjem novomeškem mestnem jedru.

Ob 16. uri se je tekmovanje zaključilo z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo nagrad: filozofskih knjig, ki so jih prijazno podarile nekatere slovenske založbe.

Rezultati tekmovanja:

  1. mesto (po abecednem vrstnem redu): Marko Debevc (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor), Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad);
  2. mesto: Sven Jensterle Prešern (Gimnazija Kranj), Eneja Sajko (II. Gimnazija Maribor), Luka Umek (Gimnazija Novo mesto), Pavla Zabret (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik);
  3. mesto: Zala Arzenšek (II. Gimnazija Maribor), Niko Farič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Jesenko (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Matija Snoj (Gimnazija Poljane), Tina Tomšič (Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana);

Pohvale: Monika Baraga (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik), Petrisa Čanji (I. gimnazija v Celju), Hana Hos (Gimnazija Vič), Andraž Jelinčič (Gimnazija Bežigrad), Maša Krajnc (I. gimnazija v Celju), Rok Lindič (Gimnazija Poljane), Nika Pušlar (Gimnazija Vič).

Galerija: https://www.gimnm.org/galerija/14-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Uroš Lubej

Vir: https://www.gimnm.org/gimnazija-novo-mesto-gostila-najboljse-slovenske-mlade-filozofe/

14. državno tekmovanje iz filozofije

Slovensko filozofsko društvo in Gimnazija Novo mesto objavljata razpis za 14. Državno tekmovanje iz filozofije za šolsko leto 2017/2018.

Državno tekmovanje iz filozofije bo potekalo v petek, 30. marca 2018 na Gimnaziji Novo mesto, Seidlova cesta 9, Novo mesto, z začetkom ob 9.30 uri.

Teme pisanja eseja so:

  • Vprašanje stvarnosti (temelj stvarnosti, vprašanje metafizike, nujnost in svoboda, duhovno in materialno, človek in smisel, avtentično življenje)
  • Vprašanje spoznanja (plodnost in meje skepticizma, mnenje in vednost, utemeljitev spoznanja, jezik kot pogoj in meja spoznanja, razum in njegove meje, znanost in filozofija)
  • Vprašanje morale (moralni relativizem, utemeljitev moralnih načel, svoboda in odgovornost, moralne vrednote in moralno vrednotenje, dobro življenje, vrlina in sreča)
  • Posameznik in skupnost (utemeljitev in meje oblasti, država in skupno dobro, zakon in svoboda, pravičnost in enakost, kršitev zakona in kazen, družbena utopija)
  • Filozofija religije (verovanje in razum, dokazovanje božjega bivanja, Bog in svet, govor o Bogu, religija in morala, kritika religije)
  • Filozofija in literatura: filozofska interpretacija književnih del, ki so predpisana na maturi iz slovenščine

Priporočena literatura:

  • Palmer, Donald (2007): Ali središče drži? Uvod v zahodno filozofijo
  • Gaarder, Jostein (1997): Zofijin svet: roman o zgodovini filozofije
  • Bryan, Magee (2002): Poti filozofije.
  • Savater, Fernando (1998): Etika za Amadorja.
  • Miller, David (2007): Politična filozofija. Zelo kratek uvod
  • Craig, Edward (2011): Filozofija. Zelo kratek uvod
  • Okasha, Samir (2012): Filozofija znanosti. Zelo kratek uvod
  • Warburton, Nigel (2009): Filozofija. Temeljna spoznanja
  • Revija FNN

Potek tekmovanja

Udeleženke in udeleženci bodo med danimi naslovi izbrali enega in napisali esej. Vsaka predpisana tema bo vsebovala tri različne naslove, razen »Filozofija in literatura«, kjer bo na voljo en odlomek iz predpisanih besedil.

Prijava

Rok za prijavo na tekmovanje je petek, 23. marec 2018. Prijavnica naj bo posredovana ne e-naslov
uros.lubej@gimnm.org.

Prijava naj vsebuje: naziv šole, ime in priimek mentorja/-ice, ter imena in priimke sodelujočih dijakov/-inj. Vsaka šola lahko prijavi do tri udeležence/-ke. Udeleženci/-ke državnega tekmovanja morajo biti selekcionirani na šolski ravni. Mentorji/-ice so tudi ocenjevalci/-lke  na tekmovanju.

Strokovna komisija

Strokovno komisijo za izvedbo tekmovanja tvorijo: Alenka Hladnik, Rok Svetlič, Uroš Lubej.

Pravilnik

Pravilnik, ki ureja to tekmovanje, je dostopen na spletnih straneh Gimnazije Novo mesto.

Objava rezultatov tekmovanja

Rezultati tekmovanja bodo razglašeni na dan tekmovanja ter objavljeni na spletni strani Gimnazije Novo mesto.

Razpisno besedilo je bilo 1. februarja 2018 objavljeno na spletni strani Gimnazije Novo mesto ter je bilo posredovano vsem učiteljicam in učiteljem filozofije na srednjih šolah.

Kontaktna oseba za dodatne informacije je Uroš Lubej, Gimnazija Novo mesto (031-626-326, uros.lubej@gimnm.org).

Dr. Rok Svetlič, Slovensko filozofsko društvo

Mojca Lukšič, Gimnazija Novo mesto

Več na: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/02/14-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 24. 1. 2017, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofiji še posebej namenjen vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 16. 11. 2017.

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik vprašala, kaj je to filozofija. Ugotovili smo, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije LAŽ ALI RESNICA, smo razmišljali o tem, zakaj in čemu ljudje lažejo, katere vrste laži poznamo, kako prepoznamo laž …; spoznali smo tudi nekaj pregovorov o laži. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Učiteljica Taja Užnik nam je prebrala tudi zgodbo Frana Milčinskega Laž in njen ženin.

Čeprav smo bili na 3. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše pravo malo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 1. b

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/933

Filozofi GSŠRM v Primorskem dnevniku ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije

Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnika in Liceja Anton Martin Slomšek v Trstu so skupaj obeležili Unescov svetovni dan filozofije.

Na Slomšku…med resnico in lažjo

Sv. Ivan – Obeležili Unescov dan filozofije

Dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika – Alenka Rebula in Jernej Šček

Ni lahko povedati resnico, med priznanjem odgovornosti in opravičevanjem je velika razlika, tudi taki, ki najbolj zagovarjajo resnico, pa se lahko izkažejo za lažnivce. To je lahko sporočilo sredinega dogajanja na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer so tudi letos obeležili Unescov dan filozofije, katerega tema je bila letos Po(st)resničnost – med resnico in lažjo.

Tudi tokrat so dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki obiskujejo gimnazijsko smer oz. smer predšolske vzgoje, potem ko so preteklega 26. in 27. oktobra v Kamniku gostili tržaške dijake. Medtem ko so dijaki smeri predšolske vzgoje za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Gospod Laž in gospodična Resnica, so gimnazijci skupaj z dijaki 3. letnika humanistične in družbeno-ekonomske smeri liceja Slomšek prisluhnili profesorjema Alenki Rebula in Jerneju Ščeku (bivšemu dijaku liceja Slomšek, ki danes poučuje zgodovino in filozofijo na Liceju Franceta Prešerna). Alenka Rebula je, citirajoč italijanskega sodnika Gherarda Colomba, podala kritično oceno tukajšnjega sistema ukvarjanja z resnico, kjer zločincu dejansko ni treba se soočiti z odgovornostjo za storjena dejanja oz. razmisliti o posledicah le-te. Povsem drugače so se po koncu sistema apartheida stvari lotili v Južni Afriki, kjer so ustanovili posebna »ljudska sodišča«, na katerih so se lahko zglasili vsi tisti, ki so želeli priznati huda dejanja in se soočiti s svojimi žrtvami. Rebulova je pri tem podala razliko med opravičevanjem in priznanjem krivde: tu spoznaš, kaj je resnica in kaj laž, treba je biti sposobni priznati svoja dejanja, če tega ni, je možno, da se bodo v kaki drugi situaciji ponovila. Treba je ločevati med idejami o tem, kaj bi nekaj bilo, in realnim življenjem, poleg prevzema odgovornosti pa je potrebna tudi poravnava.

Jernej Šček pa je v svojem nastopu poudaril predvsem pomen humanistike. Le-ta se zdi danes nepotrebna, vendar se mora človek spopasti s seboj in spretnostmi, ki so tako strokovne kot človeške narave. Tudi tržna logika išče človeške lastnosti, v katere navaden strokovni študij ne vlaga, kdor izbere študij humanistike, je že pokazal pogum in kdor je v življenju aktiven in pogumen, se nima kaj bati. Šček je zato mlade pozval, naj vzamejo življenje v svoje roke in ne čakajo, da bodo uspehi padali z neba, ampak naj vlagajo v same sebe kot ljudi.

Prisotni so nato prisostvovali predstavi dijakov 4. razreda družbeno-ekonomske in 5. razreda humanistične smeri: šlo je dejansko za bralno izvedbo izbranih delov iz Collodijevega Ostržka po zamisli in v režiji prof. Lare Gulich, ki je želela prirediti branje tega znamenitega dela za odrasle, pri čemer je izpostavila tudi svoj pogled na nekatere protagoniste, ki so v Collodijevih predstavah moralno popolni (npr. muren Modrec ali vila): Gulicheva namreč ni prepričana, da so moralno popolne osebe tudi dejansko take, saj se tudi same lahko izkažejo za lažnivce (v predstavi ima vila npr. plastičen nos). Omeniti velja tudi, da so dijaki 3. razreda družbeno-ekonomske smeri pripravili videoposnetek, ki podaja analizo laži odraslih v odnosih med starši in dijaki.

Vse pa se ni končalo le pri filozofskih razpravah in gledaliških predstavah: kamniški dijaki, ki sta jih spremljali profesorici Alenka Hladnik in Mojca Krevs, so skupaj s tržaškimi vrstniki in profesorji spoznavali Trst, se sprehodili po Napoleonski cesti, na Proseku pa so obiskali sobo in knjižnico Borisa Pahorja v tamkajšnjem Kulturnem domu. Kot je v svojem pozdravnem nastopu dejal ravnatelj liceja Slomšek Marko Jarc, pa se skupaj z ravnateljico kamniške šole Bernardo Trstenjak razmišlja ne samo o nadaljevanju, ampak tudi o dodatnem širjenju oz. nadgradnji sodelovanja.

Ivan Žerjal

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11242

Napotilo:
http://www.primorski.it

»Poresničnost: med resnico in lažjo«

Svetovni dan filozofije 2017

Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar. Zvočni posnetek prireditve:

Kmalu bo na http://videolectures.net/ na voljo tudi video posnetek z boljšim zvokom.

Več na: http://zofijini.net/poresnicnost-med-resnico-in-lazjo/

Svetovni dan so obeležili tudi na številnih slovenskih šolah:

Osnovna šola “Jožeta Krajca” Rakek
http://osrakek.si/svetovni-dan-filozofije-2017/

Gimnazija Ilirska Bistrica
https://www.ilb.scpo.si/ob-svetovnem-dnevu-filozofije/

Srednja šola Črnomelj
http://www.sscrnomelj.si/2017/11/15/svetovni-dan-filozofije-2017/

Osnovna šola Leskovec pri Krškem
http://www.os-leskovec.si/2017/11/16/unescov-svetovni-dan-filozofije/

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11222

Če ste tudi vi na kak način obeležili ta dan, se priporočamo za kakšno kratko poročilo: http://www.danfilozofije.net/contact/!

Učiti otroke filozofijo? To je dobra ideja

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni in odprti.

V zadnjem času sem videl vrsto člankov v stilu »kako vam filozofija lahko pomaga«, ki so se osredotočali na dobre rezultate, ki jih študentje filozofije dosegajo na standardiziranih testih, na tržnost filozofskih veščin in impresiven potencial za zaslužek diplomantov filozofije. Videl sem naslove kot je: »Če želite uspeti v poslu, ne delajte diplome iz ekonomije. Raje študirajte filozofijo.« To se mi zdi čudno, ker kariera in komercialni uspeh sta najbolj postranski prednosti filozofije.

V času študija, ko sem bil o svoji prihodnji usmeritvi še negotov, sem naletel na nepozaben citat Alexa Pozdnyakova, študenta filozofije z druge strani sveta: »Ko me ljudje vprašajo zakaj sem izbral filozofijo, jim povem, da sem želel postati poklicno človeško bitje.«

Odlično, sem pomislil. To želim postati tudi jaz.

Od takrat me je usposabljanje na različnih delovnih mestih usposobilo za različne poklice, vendar nobeno usposabljanje ni oblikovalo moje človečnosti tako temeljito kot filozofija. Nobena druga disciplina ni navdahnila takšnega čudenja svetu, niti me ni opremila z orodji za razmišljanje, ki bi bila za uganke, s katerimi se soočamo kot človeška bitja, tako univerzalno uporabna.

Ko sem začel delati filozofske delavnice za osnovnošolce, sem hitro videl, da imajo tudi otroci že od zgodnjega otroštva sposobnost filozofskega spoznavanja. Spretni so pri igranju z idejami in gradnji na argumentih svojih sošolcev in sošolk. So neskončno radovedni, sprašujejo se o vrednotah (»kaj je najbolj dragocen predmet na svetu?«), metafiziki (»ali je Zemlja naključje?«), jeziku (»če so jamski ljudje govorili samo »ugh-ugh-ugh«, kako smo se naučili govoriti?«) in epistemologiji (»ker lahko sanjamo v sanjah, kako lahko vemo kdaj sanjamo?«).

V majhnih skupinah so razpravljali o umetni inteligenci, okoljski etiki, medvrstni komunikaciji in avtentičnosti v umetnosti. Razmišljali so o obstoju svobodne volje, o mejah znanja, o možnosti pravičnosti in neštetih drugih problemih iz zgodovine filozofske misli. Z neprestanim spraševanjem, izpodbijanjem in ocenjevanjem idej, so bili otroci sposobni sami ugotoviti, zakaj so nekateri argumenti neuspešni, drugi pa skrbno preiskavo prestanejo uspešno.

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni, skeptični in odprti, in videl sem jih komunicirati na bolj nepristranski in sodelovalen način. Kot je dejal nek desetletnik, »s filozofijo sem dejansko začel reševati argumente in probleme, kar deluje bolje kot nasilje ali karkoli drugega.«

Francoski pisatelj Michel de Montaigne je pred več kot 400 leti vprašal: »Ker je filozofija umetnost, ki nas uči kako živeti in ker se morajo otroci učiti živeti prav toliko, kot mi v drugih starostih, zakaj jih ne poučujemo filozofije?« Danes si moramo nujno zastaviti isto vprašanje.

Osrednje mesto teorije znanja na mednarodni maturi (globalno priznana diploma) priča o svetovnem spoštovanju pomena filozofije – discipline, ki je temelj vseh drugih akademskih disciplin. Naraščajoče mednarodno gibanje vabi mlade k filozofiranju v osnovnih šolah po ZDA, Veliki Britaniji in drugod po svetu – Avstralija pa pri tem zaostaja.

Čeprav je filozofija prisotna v učnem načrtu srednjih šol v večini avstralskih držav, široki filozofski raziskavi ali konkretnem poučevanju kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, čas v razredu posveti le malo osnovnih šol.

Če bi bila bolj široko sprejeta, bi lahko praksa filozofskega raziskovanja v osnovnih šolah naredila za učence šolanje veliko bolj smiselno in zanimivo. Vsekakor bi spodbujala razvoj utemeljenega argumentiranja in poglobljenega razmišljanja – spretnosti, na katerih temelji učenje na večini drugih področij (vključno s pismenostjo in računanjem) in ki so bistvenega pomena za odgovoren državljanski angažma.

Z napotitvijo otrok na pot filozofskega raziskovanja že v zgodnjem otroštvu, bi jim lahko ponudili nenadomestljiva darila: zavest o moralnih, estetskih in političnih razsežnostih življenja; sposobnost jasno artikulirati svoje misli in jih pošteno oceniti; in zaupanje v lastno neodvisno presojo in samoobvladovanje. Še več, zgodnji vstop v filozofski dialog bi spodbudil večje spoštovanje raznolikosti in globlje sočutje do izkušenj drugih, kot tudi ključno razumevanje kako uporabiti razum pri reševanju nesoglasij.

Ugodnosti za učence bi bile številne, če bi le učitelji filozofije v Avstraliji imeli dostop do ustreznega financiranja in institucionalne podpore. Takšno podporo nudijo dobrodelne organizacije, kot so Philosophy Foundation (Filozofska fundacija) v Veliki Britaniji in Squire Foundation (Fundacija Squire) v ZDA, ki so vodilne pri uvajanju filozofije v učne načrte osnovnih šol. Če finančnih sredstev za plačilo strokovnih filozofskih praktikov ali za ustrezno usposabljanje učiteljev ne bo na voljo, so naši otroci obsojeni na to, da se odrečejo številnim nagradam, ki jih obljublja filozofija – ali pa da trpijo spremenljive ravni strokovnosti, ki so značilne za številne prostovoljne izobraževalne programe.

Tukaj je nekaj za razmislek ob svetovnem dnevu filozofije: medtem ko akademski dosežki, kariera in finančni uspeh niso nepomembni, so to samo vidni sadovi filozofskega življenja. Skrito jedro je sestavljeno iz svobode, jasnih misli in strokovnega obvladovanja tega, kaj pomeni biti človek. To so lastnosti, ki bi jih morali privoščiti vsem našim otrokom, ne glede na to, kaj bodo postali, ko odrastejo.

Michelle Sowey

Vir: https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/nov/21/teaching-philosophy-to-children-its-a-great-idea

Dopisa knjižnicam in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopisa z vabilom k sodelovanju. V primeru, da dopisa zaradi kakšnega razloga niste prejeli, ju objavljajmo tudi tukaj:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Seznam knjižnih sugestij (za knjižnice):
http://www.danfilozofije.net/seznam-knjiznih-sugestij/

Vabljeni k sodelovanju!