Filozofi GSŠRM v Primorskem dnevniku ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije

Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnika in Liceja Anton Martin Slomšek v Trstu so skupaj obeležili Unescov svetovni dan filozofije.

Na Slomšku…med resnico in lažjo

Sv. Ivan – Obeležili Unescov dan filozofije

Dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika – Alenka Rebula in Jernej Šček

Ni lahko povedati resnico, med priznanjem odgovornosti in opravičevanjem je velika razlika, tudi taki, ki najbolj zagovarjajo resnico, pa se lahko izkažejo za lažnivce. To je lahko sporočilo sredinega dogajanja na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer so tudi letos obeležili Unescov dan filozofije, katerega tema je bila letos Po(st)resničnost – med resnico in lažjo.

Tudi tokrat so dijaki liceja Slomšek gostili vrstnike z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki obiskujejo gimnazijsko smer oz. smer predšolske vzgoje, potem ko so preteklega 26. in 27. oktobra v Kamniku gostili tržaške dijake. Medtem ko so dijaki smeri predšolske vzgoje za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Gospod Laž in gospodična Resnica, so gimnazijci skupaj z dijaki 3. letnika humanistične in družbeno-ekonomske smeri liceja Slomšek prisluhnili profesorjema Alenki Rebula in Jerneju Ščeku (bivšemu dijaku liceja Slomšek, ki danes poučuje zgodovino in filozofijo na Liceju Franceta Prešerna). Alenka Rebula je, citirajoč italijanskega sodnika Gherarda Colomba, podala kritično oceno tukajšnjega sistema ukvarjanja z resnico, kjer zločincu dejansko ni treba se soočiti z odgovornostjo za storjena dejanja oz. razmisliti o posledicah le-te. Povsem drugače so se po koncu sistema apartheida stvari lotili v Južni Afriki, kjer so ustanovili posebna »ljudska sodišča«, na katerih so se lahko zglasili vsi tisti, ki so želeli priznati huda dejanja in se soočiti s svojimi žrtvami. Rebulova je pri tem podala razliko med opravičevanjem in priznanjem krivde: tu spoznaš, kaj je resnica in kaj laž, treba je biti sposobni priznati svoja dejanja, če tega ni, je možno, da se bodo v kaki drugi situaciji ponovila. Treba je ločevati med idejami o tem, kaj bi nekaj bilo, in realnim življenjem, poleg prevzema odgovornosti pa je potrebna tudi poravnava.

Jernej Šček pa je v svojem nastopu poudaril predvsem pomen humanistike. Le-ta se zdi danes nepotrebna, vendar se mora človek spopasti s seboj in spretnostmi, ki so tako strokovne kot človeške narave. Tudi tržna logika išče človeške lastnosti, v katere navaden strokovni študij ne vlaga, kdor izbere študij humanistike, je že pokazal pogum in kdor je v življenju aktiven in pogumen, se nima kaj bati. Šček je zato mlade pozval, naj vzamejo življenje v svoje roke in ne čakajo, da bodo uspehi padali z neba, ampak naj vlagajo v same sebe kot ljudi.

Prisotni so nato prisostvovali predstavi dijakov 4. razreda družbeno-ekonomske in 5. razreda humanistične smeri: šlo je dejansko za bralno izvedbo izbranih delov iz Collodijevega Ostržka po zamisli in v režiji prof. Lare Gulich, ki je želela prirediti branje tega znamenitega dela za odrasle, pri čemer je izpostavila tudi svoj pogled na nekatere protagoniste, ki so v Collodijevih predstavah moralno popolni (npr. muren Modrec ali vila): Gulicheva namreč ni prepričana, da so moralno popolne osebe tudi dejansko take, saj se tudi same lahko izkažejo za lažnivce (v predstavi ima vila npr. plastičen nos). Omeniti velja tudi, da so dijaki 3. razreda družbeno-ekonomske smeri pripravili videoposnetek, ki podaja analizo laži odraslih v odnosih med starši in dijaki.

Vse pa se ni končalo le pri filozofskih razpravah in gledaliških predstavah: kamniški dijaki, ki sta jih spremljali profesorici Alenka Hladnik in Mojca Krevs, so skupaj s tržaškimi vrstniki in profesorji spoznavali Trst, se sprehodili po Napoleonski cesti, na Proseku pa so obiskali sobo in knjižnico Borisa Pahorja v tamkajšnjem Kulturnem domu. Kot je v svojem pozdravnem nastopu dejal ravnatelj liceja Slomšek Marko Jarc, pa se skupaj z ravnateljico kamniške šole Bernardo Trstenjak razmišlja ne samo o nadaljevanju, ampak tudi o dodatnem širjenju oz. nadgradnji sodelovanja.

Ivan Žerjal

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11242

Napotilo:
http://www.primorski.it

»Poresničnost: med resnico in lažjo«

Svetovni dan filozofije 2017

Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar. Zvočni posnetek prireditve:

Kmalu bo na http://videolectures.net/ na voljo tudi video posnetek z boljšim zvokom.

Več na: http://zofijini.net/poresnicnost-med-resnico-in-lazjo/

Svetovni dan so obeležili tudi na številnih slovenskih šolah:

Osnovna šola “Jožeta Krajca” Rakek
http://osrakek.si/svetovni-dan-filozofije-2017/

Gimnazija Ilirska Bistrica
https://www.ilb.scpo.si/ob-svetovnem-dnevu-filozofije/

Srednja šola Črnomelj
http://www.sscrnomelj.si/2017/11/15/svetovni-dan-filozofije-2017/

Osnovna šola Leskovec pri Krškem
http://www.os-leskovec.si/2017/11/16/unescov-svetovni-dan-filozofije/

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11222

Če ste tudi vi na kak način obeležili ta dan, se priporočamo za kakšno kratko poročilo: http://www.danfilozofije.net/contact/!

Učiti otroke filozofijo? To je dobra ideja

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni in odprti.

V zadnjem času sem videl vrsto člankov v stilu »kako vam filozofija lahko pomaga«, ki so se osredotočali na dobre rezultate, ki jih študentje filozofije dosegajo na standardiziranih testih, na tržnost filozofskih veščin in impresiven potencial za zaslužek diplomantov filozofije. Videl sem naslove kot je: »Če želite uspeti v poslu, ne delajte diplome iz ekonomije. Raje študirajte filozofijo.« To se mi zdi čudno, ker kariera in komercialni uspeh sta najbolj postranski prednosti filozofije.

V času študija, ko sem bil o svoji prihodnji usmeritvi še negotov, sem naletel na nepozaben citat Alexa Pozdnyakova, študenta filozofije z druge strani sveta: »Ko me ljudje vprašajo zakaj sem izbral filozofijo, jim povem, da sem želel postati poklicno človeško bitje.«

Odlično, sem pomislil. To želim postati tudi jaz.

Od takrat me je usposabljanje na različnih delovnih mestih usposobilo za različne poklice, vendar nobeno usposabljanje ni oblikovalo moje človečnosti tako temeljito kot filozofija. Nobena druga disciplina ni navdahnila takšnega čudenja svetu, niti me ni opremila z orodji za razmišljanje, ki bi bila za uganke, s katerimi se soočamo kot človeška bitja, tako univerzalno uporabna.

Ko sem začel delati filozofske delavnice za osnovnošolce, sem hitro videl, da imajo tudi otroci že od zgodnjega otroštva sposobnost filozofskega spoznavanja. Spretni so pri igranju z idejami in gradnji na argumentih svojih sošolcev in sošolk. So neskončno radovedni, sprašujejo se o vrednotah (»kaj je najbolj dragocen predmet na svetu?«), metafiziki (»ali je Zemlja naključje?«), jeziku (»če so jamski ljudje govorili samo »ugh-ugh-ugh«, kako smo se naučili govoriti?«) in epistemologiji (»ker lahko sanjamo v sanjah, kako lahko vemo kdaj sanjamo?«).

V majhnih skupinah so razpravljali o umetni inteligenci, okoljski etiki, medvrstni komunikaciji in avtentičnosti v umetnosti. Razmišljali so o obstoju svobodne volje, o mejah znanja, o možnosti pravičnosti in neštetih drugih problemih iz zgodovine filozofske misli. Z neprestanim spraševanjem, izpodbijanjem in ocenjevanjem idej, so bili otroci sposobni sami ugotoviti, zakaj so nekateri argumenti neuspešni, drugi pa skrbno preiskavo prestanejo uspešno.

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni, skeptični in odprti, in videl sem jih komunicirati na bolj nepristranski in sodelovalen način. Kot je dejal nek desetletnik, »s filozofijo sem dejansko začel reševati argumente in probleme, kar deluje bolje kot nasilje ali karkoli drugega.«

Francoski pisatelj Michel de Montaigne je pred več kot 400 leti vprašal: »Ker je filozofija umetnost, ki nas uči kako živeti in ker se morajo otroci učiti živeti prav toliko, kot mi v drugih starostih, zakaj jih ne poučujemo filozofije?« Danes si moramo nujno zastaviti isto vprašanje.

Osrednje mesto teorije znanja na mednarodni maturi (globalno priznana diploma) priča o svetovnem spoštovanju pomena filozofije – discipline, ki je temelj vseh drugih akademskih disciplin. Naraščajoče mednarodno gibanje vabi mlade k filozofiranju v osnovnih šolah po ZDA, Veliki Britaniji in drugod po svetu – Avstralija pa pri tem zaostaja.

Čeprav je filozofija prisotna v učnem načrtu srednjih šol v večini avstralskih držav, široki filozofski raziskavi ali konkretnem poučevanju kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, čas v razredu posveti le malo osnovnih šol.

Če bi bila bolj široko sprejeta, bi lahko praksa filozofskega raziskovanja v osnovnih šolah naredila za učence šolanje veliko bolj smiselno in zanimivo. Vsekakor bi spodbujala razvoj utemeljenega argumentiranja in poglobljenega razmišljanja – spretnosti, na katerih temelji učenje na večini drugih področij (vključno s pismenostjo in računanjem) in ki so bistvenega pomena za odgovoren državljanski angažma.

Z napotitvijo otrok na pot filozofskega raziskovanja že v zgodnjem otroštvu, bi jim lahko ponudili nenadomestljiva darila: zavest o moralnih, estetskih in političnih razsežnostih življenja; sposobnost jasno artikulirati svoje misli in jih pošteno oceniti; in zaupanje v lastno neodvisno presojo in samoobvladovanje. Še več, zgodnji vstop v filozofski dialog bi spodbudil večje spoštovanje raznolikosti in globlje sočutje do izkušenj drugih, kot tudi ključno razumevanje kako uporabiti razum pri reševanju nesoglasij.

Ugodnosti za učence bi bile številne, če bi le učitelji filozofije v Avstraliji imeli dostop do ustreznega financiranja in institucionalne podpore. Takšno podporo nudijo dobrodelne organizacije, kot so Philosophy Foundation (Filozofska fundacija) v Veliki Britaniji in Squire Foundation (Fundacija Squire) v ZDA, ki so vodilne pri uvajanju filozofije v učne načrte osnovnih šol. Če finančnih sredstev za plačilo strokovnih filozofskih praktikov ali za ustrezno usposabljanje učiteljev ne bo na voljo, so naši otroci obsojeni na to, da se odrečejo številnim nagradam, ki jih obljublja filozofija – ali pa da trpijo spremenljive ravni strokovnosti, ki so značilne za številne prostovoljne izobraževalne programe.

Tukaj je nekaj za razmislek ob svetovnem dnevu filozofije: medtem ko akademski dosežki, kariera in finančni uspeh niso nepomembni, so to samo vidni sadovi filozofskega življenja. Skrito jedro je sestavljeno iz svobode, jasnih misli in strokovnega obvladovanja tega, kaj pomeni biti človek. To so lastnosti, ki bi jih morali privoščiti vsem našim otrokom, ne glede na to, kaj bodo postali, ko odrastejo.

Michelle Sowey

Vir: https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/nov/21/teaching-philosophy-to-children-its-a-great-idea

Dopisa knjižnicam in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopisa z vabilom k sodelovanju. V primeru, da dopisa zaradi kakšnega razloga niste prejeli, ju objavljajmo tudi tukaj:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Seznam knjižnih sugestij (za knjižnice):
http://www.danfilozofije.net/seznam-knjiznih-sugestij/

Vabljeni k sodelovanju!

Obvestila

Spoštovane kolegice in kolegi!

1. Najprej vas spominjam na državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja, ki bo

v petek, 31. marca 2017, na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani (Štula 23).

2. Teden dni prej, 24. marca 2017, pa bo državno izbirno tekmovanje za udeležbo na letošnji mednarodni filozofski olimpijadi, glejte

http://www.philosophy-olympiad.org/

Na izbirno tekmovanje lahko prijavite po 2 tekmovalca  z vsake šole najkasneje do 15. marca 2017 na moj naslov (predstavnica Slovenije na IPO)

Alenka Hladnik alenka.hladnik@guest.arnes.si

Esej se na 4 dane naslove piše 4 ure v angleščini, francoščini ali nemščini, ti jeziki pa ne smejo biti materni jeziki tekmovalcev. Priporočamo, da prijavite le dijake, ki se poglobljeno zanimajo za filozofijo, imajo obširno znanje, so vešči pisanja v tujem jeziku (zmorejo napisati vsaj 2000 besed na dano temo) in imajo izkušnje s tekmovanji. Komisija bo izbrala 2 kandidata, ki se morata udeležiti tudi državnega tekmovanja teden dni pozneje.

Kraj in uro tekmovanja bomo sporočili po 15. marcu, ko bo znano število tekmovalcev.

3. Obveščam vas tudi, da je nekoliko pozno, a vendarle, izšla nova številka naše filozofske revije FNM. Podprite nadaljnje izhajanje z osebnim naročilom na RIC

Simona Gregoric simona.gregoric@ric.si

Lepo pozdravljeni

Alenka Hladnik

Obeležitev svetovnega dne filozofije na Gimnaziji Ilirska Bistrica

Na Gimnaziji Ilirska Bistrica smo svetovni dan filozofije obeležili s krajšimi razmisleki dijakov zaključnega letnika o tem, česa nas je strah in kaj je filozofija. Zapise o strahu in filozofiji smo razstavili na panojih po šoli. S to gesto smo želeli z »ljubeznijo do modrosti« vstopiti v zavest dijakov in zaposlenih naše šole oz. biti s tovrstno ljubeznijo prisotni v šolskem prostoru. V ozadju naše želje je cilj slediti priporočilu oz. vabilu UNESCA ter širiti zavest o prisotnosti in pomembnosti filozofije v naši družbi. Hkrati pa smo želeli tematizirati fenomen strahu, ki od vekomaj preganja posameznika in družbo. Fenomen strahu smo aktualizirali tudi na primeru strahu pred begunci, ki hromi in prežema našo družbo.

Galerija slik

Aktiv profesorjev/ic filozofije in sociologije

Vir in prispevki dijakov na: http://www.ilb.scpo.si/obelezitev-svetovnega-dne-filozofije-na-gimnaziji-ilirska-bistrica/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 23. 11. 2016, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofija še posebej čaščena vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 17. 11. 2016.

http://www.o-ledina.si/Uploaded/News/788/dsc-0908_4051_9.jpg

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik pobarala, kaj je to filozofija. S skupnimi močni smo prišli do ugotovitve, da je to ljubezen do modrosti. Predstavila nam je tudi literaturo, ki nas bo popeljala v čarobni svet kritičnega razmišljanja in zastavljanja življenjskih vprašanj.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije strah, smo razmišljali o tem, kaj je, od kod izvira, kaj so razlogi zanj, kako ga prepoznamo in kako ga lahko uspešno premagamo. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Čeprav smo bili na 1. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše prvo pravo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 2. a

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/788

Učenje filozofije kot zdravilo za našo družbo, ki ignorira resnico

Letos smo že tradicionalno tretji četrtek v mesecu novembru obeležili svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 z osrednjo prireditvijo, ki je letos prvič potekala v Mariboru in številnimi drugimi spremljevalnimi prireditvami, obeležujemo tudi v Sloveniji. Prav verjetno je, da o tem ne veste veliko, saj se mediji pri nas, z izjemo nekaj častnih izjem, ki jih je mogoče prešteti na prste ene roke, vsako leto prav posebej potrudijo, da ga ignorirajo. Pri tem bi si prav posebno kritiko zaslužila nacionalna radio-televizija, ki ima mandat, da informira prav o tovrstnih zapostavljenih, a za družbo dragocenih in pomembnih dogodkih. Da slovenske politike, ki je že tradicionalno nenaklonjena, da ne rečemo kar sovražna do filozofije, niti ne omenjamo posebej.

Na srečo ni povsod tako. Določen zgled glede tega bi si lahko vzeli že v republikah naše bivše skupne države, kjer so dan filozofije marsikje obeležili tudi na visoki politični ravni, še boljši zgled pa je letos ponudil irski predsednik Michael D. Higgins, ki je ob priložnosti dneva filozofije in sprejemu v svoji predsedniški rezidenci za novoustanovljeno organizacijo Philosophy Ireland, katere pokroviteljstvo je prevzela njegova žena Sabina Higgins, med drugim poudaril, da je poučevanje filozofije v šolah in njeno spodbujanje v družbi nujno potrebno, da je državljanom tako omogočeno »razlikovati med resničnim jezikom in iluzorno retoriko«. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad »anti-intelektualizmom, ki negotove in izključene ljudi hrani s populizmom«. Ob trditvah, da smo vstopili v družbo »onkraj resnice« je vprašal, kako lahko skupaj in posamično »v naših učilnicah, medijih in javnem prostoru prispevamo k vzdušju refleksije. Širjenje orodij, jezika in metod filozofske raziskave na vseh ravneh družbe, lahko ponudi pomembno komponento katerega koli usklajenega poskusa dolgoročnega in celovitega odziva na naše trenutne zagate. Poučevanje filozofije je eno izmed najmočnejših orodij, ki jih imamo na voljo, da otroke opolnomočimo, da se v vedno bolj kompleksnem, povezanem in negotovem svetu vedejo kot svobodni in odgovorni subjekti. Nova politika strahu, sovraštva in predsodkov zoper tiste, ki niso »kot mi« zahteva sposobnost za kritiko, ki jo lahko prinese zgodnja izpostavljenost tematikam in metodam filozofije.«

Predsednik Higgins je pozdravil uvedbo filozofije kot izbirnega predmeta v nedavni irski šolski reformi, vendar je hkrati predlagal, da je predmet treba še bolj vključiti v sistem irskega izobraževanja. »To bi seveda zelo olajšala vključitev filozofije kot rednega predmeta, katerega ocena se vpisuje v zaključna spričevala. Tudi odlično izvajanje premeta »politika in družba« ni ustrezen nadomestek za poučevanje filozofije kot samostojnega predmeta.« Filozofija za otroke po njegovem ponuja »privlačno pot do humanistične in živahne demokratične kulture« in je hkrati sredstvo za spodbujanje ljudi k spoštljivemu dialogu. »Pojav tako imenovanih »digitalnih kletk«, v katerih si ljudje ne dovolijo izzvati svojih prepričanj in celo predsodkov, je v odzivu na zadnje dogodke v ZDA in Evropi, postal predmet burnih razprav. Danes na internetu obstaja zelo veliko načinov dostopanja do informacij, ne da bi kdaj prišli v stik z ustrezno obveščanim novinarskim prispevkom. Zato je toliko bolj pomembno, da so naši otroci – vsi naši državljani – spodbujeni, da razmišljajo kritično in da ne reproducirajo zgolj informacij, s katerimi jih zalagajo vse številčnejši medijski viri. Prav tako je zelo pomembno, da se naučijo, da artikulirajo svoje misli in zanje ponudijo utemeljitev in da najdejo načine nestrinjanja brez zatekanja k verbalnemu ali fizičnemu nasilju.« Dodal je: »Verjamem, da so te vrline refleksije, kritične razsodnosti in etičnega raziskovanja tiste, ki so v sedanjem trenutku, ko se človeštvo sooča s povsem novimi globalnimi izzivi – od podnebnih sprememb do množičnih migracij – pridobile na nujnosti.« Če želimo doseči uresničevanje dogovorjenega na mednarodni ravni glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, potrebujemo nič manj kot spremembo v zavesti o naši soodvisnosti in novi skupni ranljivosti.«

Kako to, da podobnih sporočil ne beremo v naši medijih, še manj pa jih slišimo s strani predstavnikov naše oblasti?

Povzeto po: http://www.irishtimes.com/news/education/teach-philosophy-to-heal-our-post-truth-society-says-president-higgins-1.2875247

Filozofi v Trstu na svetovnem dnevu filozofije

V četrtek, 17. 11. 2016, smo filozofi in skupina vzgojiteljev iz GSŠRM Kamnik z ekskurzijo v Trst obeležili svetovni dan filozofije. Okoli sedme ure zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred šole, prečkali mejo z Italijo in še vedno prijetno zaspani prispeli pred licej Antona Martina Slomška, kjer se izobražuje del zamejskih Slovencev v Trstu. Po topli dobrodošlici sta nas nagovorila ravnatelj liceja in tamkajšnja profesorica filozofije Marija Kristina Milič, z nami pa je bilo tudi nekaj dijakov, ki šolo obiskujejo. Predstavili so nam svoje delovanje in kratko zgodovino tako liceja kot tudi samih Slovencev v zamejstvu, povedali so, kako je italijanska oblast, še posebno v obdobju fašizma, vplivala na šolanje zamejcev. Tako smo dobili vsaj malo predstave o tem, kako zelo so se morali boriti le za svoj obstoj, jezik, zavest in kako veliko željo po tem so vedno imeli. Po toplem sprejemu smo se nekateri odpravili na predavanje, vzgojitelji pod vodstvom mentorice Mojce Krevs pa so najmlajšim odigrali kratko igrico na temo strahu.

img_6490-1140x500

Nekaj besed smo si izmenjali tudi z dijaki in ugotovili, da prav vsi obiskujemo pouk filozofije – oni kot obvezni predmet, mi pa tudi kot izbirni za maturo. Za nas so pripravili kratek kulturni program, ob katerem smo se tako zamislili kot tudi od srca nasmejali in kljub temu, da smo bili v Italiji, smo se počutili sprejeto in … domače. Več možnosti za pogovor smo imeli tudi ob malici, ki so jo pripravili naši gostitelji, po njej pa je sledilo predavanje ali kar filozofski pogovor s filozofom Miho Andrićem o temi letošnjega filozofskega dne – strahu. S svojimi besedami se nam je približal in pojem predstavil na način, ki nam je bil, vsaj večini, nov. Karizmatičen človek je, a še zdaleč ni le to. Njegov tok misli, čeprav hiter in deroč, smo uspeli ujeti in ga preplesti s svojimi prepričanji. Poudarek je zagotovo bil na tem, kako je strah povezan z oblastjo in družbenimi sistemi kot nekaj, kar ljudi pogosto podreja in ohranja družbo v takšnem stanju, kot je.

Po predavanju smo se poslovili od liceja in se odpravili na poučen in tudi rekreativen sprehod po Trstu, na katerem smo od profesorice Marize Škerk izvedeli še malo o zgodovini zamejskih Slovencev in si ogledali mesto, nato pa imeli nekaj prostega časa, da smo začutili utrip Trsta, morda stopili v kakšno tržaško kavarno ali pa se spočili na pomolu in uživali v pogledu na neskončno morje in, sicer malce mračno, nebo. Nazadnje smo se odpeljali še na Gmajno, kjer smo počastili spomin na bazoviške junake in s tem zaključili naš tržaški filozofski dan.

Avtorica: Ema Osolnik, GSŠRM Press

Fotografinja: Maša Kotnik, GSŠRM Press

Več fotografij: http://www.gssrm.si/press/2016/11/22/trst/

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=8181

Razbijanje strahu ob svetovnem dnevu filozofije

Na liceju Slomšek obisk Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika

Dijaki so razpravljali skupaj s filozofom Miho Andričem – Kamniški gostje spoznali slovenski Trst

Vloga filozofije je, da razbija strah ter vsakemu človeku nudi priložnost participacije. Tudi to je bilo slišati ob pri­ložnosti včerajšnjega celodnevnega obiska skupine dijakov Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Anto­na Martina Slomška. Obisk je potekal ob priložnosti obeleževanja svetovnega dneva filozofije, pri katerem šoli iz Trsta in Kamnika sodelujeta že pet let: tako so dijaki in profesorji liceja Slom­šek pred časom že gostovali na Gimnaziji Rudolfa Maistra, v gosteh pa so ime­li npr. tudi pisatelja Borisa Pahorja.

Tokrat je iz Kamnika prišlo pri­bližno 25 dijakov tamkajšnje gimnazije s tremi spremljevalci na čelu s profeso­rico filozofije Alenko Hladnik, ki skupaj s tržaško kolegico Marijo Kristino Mi­lič skrbi za izvajanje projekta. Kamniške goste so ob prof. Miličevi pričakali še ravnatelj Marko Jarc, namestnica Ma­rina Škerk in 17 dijakov petega letnika humanistične smeri, ki so vrstnikom iz Slovenije prikazali nekaj krajših gleda­liških prizorov, medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri kamniške gimnazije pripravili predstavo za osnovnošolce Večstopenjske šole Vladimirja Bartola.

Osrednji del gostovanja pa je bil seveda posvečen svetovnemu dnevu fi­lozofije. V tem okviru je dopoldne po­tekala delavnica, kjer so sodelujoči dijaki obeh šol pod vodstvom mentorjev ter mladega slovenskega filozofa, so­ciologa, predavatelja in debaterja Mihe Andriča obravnavali letošnjo temo dneva filozofije. To je strah, ki je po An­dričevih besedah danes dostikrat poli­tični termin, s strahom namreč politi­čne oblasti večkrat pritiskajo na drža­vljane, da le-ti na koncu ne naredijo nič in prelagajo odgovornost na druge. Prav ta strah mora filozofija razbijati, je de­jal Andrič, ki je drugače filozofijo defi­niral kot poskus, da se stvari vidijo dru­gačne, kot so, da se nanje gleda onkraj videza oz. da se vidijo stvari, ki jih dru­gi ne vidijo.

Včerajšnji dan pa je bil za Kamni­čane tudi priložnost, da spoznajo slo­venski Trst, kar so s popoldansko ek­skurzijo tudi storili, pri čemer so se po­dali tudi na bazovsko gmajno ter se po­klonili spominu na bazoviške junake. Že dopoldne pa sta jih z zgodovino in zna­čilnostmi slovenskega šolstva v Italiji se­znanila prof. Marija Kristina Milič in ravnatelj Marko Jarc, ki je med drugim tudi opozoril na politični pomen dejstva, da v večini krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, deluje slovenska šola, pa čeprav gre za majhno realnost. Tudi licej Slom­šek je s svojimi 90 dijaki majhna real­nost, ki pa nudi veliko in se bori za svo­jo avtonomijo ter se drži trdno, k čemur je Jarc pozval tudi slovenske goste, čeprav živijo v lastni državi in imajo bolj­še delovne pogoje. Drugače se na lice­ju Slomšek po Jarčevih besedah že pri­pravljajo na vpisovanje za prihodnje šol­sko leto, ki bo steklo s 15. januarjem 2017. Jarc že zdaj vabi k vpisu, v bližnji prihodnosti pa nameravajo na šoli pri­rediti tudi informativna srečanja, pri če­mer želijo tokrat predstaviti svojo po­nudbo tudi v Benečiji.

Ivan Žerjal

Objavljeno v Primorskih novicah, v petek, 18.11.2016

Vir: http://www.primorske.si/