Ob svetovnem dnevu filozofije: Kritično o kritičnem mišljenju

Poslušaj na: https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174914414

V dandanašnjih časih imamo polna usta ‘kritik’ pa ‘kritičnih’ žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Maja Ratej

Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica o etiki in okoljski pismenosti

Na Gimnaziji Ilirska Bistrica bodo tudi letos obeležili svetovni dan filozofije, in sicer bodo dijaki 4. letnika gimnazije izdelali infografike, ki bodo izražale njihove lastne razmisleke na temo etike in okoljske pismenosti. Nastale infografike bodo objavljene na šolskem Instagram profilu in na ta način z »ljubeznijo do modrosti« vstopili v zavest dijakov in zaposlenih naše šole ter jih – pa tudi širšo javnost – opozorili na odgovorno ravnanje človeka kot posameznika in družbe kot celote do okolja. V ozadju tovrstne dejavnosti je cilj slediti priporočilu oziroma vabilu UNESCA ter širiti zavest o prisotnosti in pomembnosti filozofije v naši družbi, hkrati pa želijo spodbuditi refleksijo o ravnanju človeka v odnosu do naravnega pa tudi družbenega okolja.

Infografike:

Ana Velenik – Globoka ekologija (PDF)
Katja Frank – Etiško zaporedje (PDF)
Lara Surina – Ekološka vest (PDF)
Marko Hrenovec – Globoka vs. plitva ekologija (PDF)
Nika Milavec – Ekologija in okoliško sebstvo (PDF)
Nika Škrlj – Okoljska kriza in filozofija (PDF)
Rebeka Oblak – Novi ekološki red (PDF)
Timon Bubnič – Globoka vs. plitka ekologija (PDF)

Mentor: Gorazd Brne, prof. fil. in prof. soc.

Več na: https://www.ilb.scpo.si/svetovni-dan-filozofije-2021-filozofija-v-antropocenu-etika-in-okoljska-pismenost/

Dr. Tomaž Grušovnik: Osnove okoljske etike

Preden začnete brati naslednji odlomek, si vzemite nekaj trenutkov in si zamislite vaš najljubši kraj. Lahko gre bodisi za domišljijski bodisi za stvaren prostor. Če želite, lahko vzamete pisalo in na papir zapišete, kar si predstavljate …

Skoraj gotovo se v opisu vaših predstav pojavi svež zrak, modro nebo, verjetno pa tudi rastline in živali. Tudi če gre za mestno ali urbano okolje, verjetno ne manjkajo drevesa in zelenice. Morda pa vaša predstava takšnega kraja celo spominja na tradicionalne upodobitve raja, nebeškega vrta z bujnim zelenjem in pisanim življem. To kaže, da je neokrnjena narava, pa tudi čisto in zdravo okolje pomembna vrednota, na katero prisegajo ljudje različnih kultur in zgodovinskih obdobij. Po drugi strani iz lastne izkušnje vemo, da se spričo grobih človekovih posegov v naravo in onesnaženja pogosto užalostimo, včasih tudi ujezimo. Težko si je zamisliti osebo, ki je pogled na opustošeno in izro­pano deželo, ki so jo razorali težki stroji, ne bi pretresel. Redkokdo lahko ostane neprizadet ob umetniških fotografijah Edwarda Burtynskega, ki prikazujejo posledice človekovega prekomernega, grobega in nenadzoro­vanega poseganja v naravo.

Da okolje za človeka ni pomembno le v estetskem smislu kot lepa kulisa za življenje, temveč da brez primernega okolja kot vrsta sploh ne moremo preživeti, nas hkrati opominjajo številne naravne katastrofe, ki smo jim v zadnjem času vse pogosteje priča. Različne domače in medna­rodne organizacije, ki jim je mar varovanje narave, nas tako opozarjajo, da je obseg antropogenih, torej od človeka povzročenih okoljskih spre­memb, zelo velik. Global Footprint Network, svetovna organizacija, ki se ukvarja s proučevanjem okoljskega odtisa človeštva, tako ocenjuje, da se človeštvo v tem trenutku obnaša tako, kot da bi imelo na voljo 1,7 planeta Zemlje, saj v sedmih mesecih porabimo toliko virov in odložimo toliko odpada, kot jih lahko en planet ponudi oziroma absorbira v celem letu. Zemljani torej že dandanes živimo »na ekološki kredit«, tako da bodo vse prihodnje generacije morale naš okoljski dolg, ki zelo hitro narašča, odplačati, in sicer najverjetneje z debelimi obrestmi. Sedanji način življenja človeka torej v naravi povzroča velike in hitre spremembe. Vse to pomeni, da se bo potrebno na nove razmere izjemno hitro prilagoditi, za kar pa številne vrste rastlin in živali ne bodo imele časa, saj evolu­cijske spremembe načeloma potekajo zelo počasi, v razdobju tisočletij in desettisočletij. Tudi za človeštvo, ki sicer v zadnjih dvesto letih številčno gledano strmo narašča, bo ta prilagoditev bržkone največji izziv v njegovi zgodovini.

Zdi se, da je zaradi vsega navedenega očitno, da smo okolje kot vrednoto dolžni spoštovati in ohraniti. Toda iz vidika etike kot filozofske discipline bi tak sklep nemara bil nekoliko preuranjen. Zakaj? Zaradi tega, ker etike ne zanima le, kaj cenimo, temveč predvsem, ali to tudi cenimo iz upravičenih razlogov. Povedano še drugače: etike ne zanima le način, kako ljudje ravnamo, temveč utemeljitev, kako moramo ravnati, če želimo ravnati dobro in pravično. Da bi torej ugotovili, ali obstajajo dobri etični temelji za zagovor nujnosti človekovega moralnega odnosa do okolja, si velja najprej pogledati, kaj etika kot filozofska disciplina sploh počne.

Dr. Tomaž Grušovnik: Osnove okoljske etike (PDF knjižica)

Unescov svetovni dan filozofije na Gimnaziji Novo mesto

Dijaki Gimnazije Novo mesto so se pred kratkim udeležili tudi dogodka ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije. Letošnja tema je bila Umetna inteligenca in transhumanizem. Dijaki 4. letnikov so pri urah filozofije ustvarjali avtentične izdelke. Nekateri dijaki so v skupinah pripravili vprašanja za strokovnjake (filozofe ter raziskovalce umetne inteligence), ki so bili gostje osrednjega dogodka – okrogle mize, ki je v organizaciji Slovenskega filozofskega društva letos potekala prek Zooma. Drugi dijaki so ustvarjali umetniške izdelke (ilustracije, stripe, filme, poezijo, kratke zgodbe) na izhodiščno temo. Pripravili smo tudi virtualno razstavo teh izdelkov, ki je dostopna na povezavi https://galerijozofija.wixsite.com/gimnm.

Vabljeni k ogledu.

Uroš Lubej

Ko algoritem odloča o življenju in smrti: se bomo podredili tehnologiji?

“Po tem, ko smo končno iznašli igračo, ki se je nikoli ne naveličamo, moramo zdaj začeti omejevati njeno uporabo,” pravi filozof Tomaž Grušovnik, s katerim smo se pogovarjali o (moralnih) dilemah umetne inteligence. Sodobno tehnologijo in umetno inteligenco so namreč filozofi te dni vzeli pod drobnogled ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije.

Danes imamo “igračo”, na kateri je v vsakem trenutku vse, kar želimo – pa to ni rešilo naših težav. Igrače se sicer ne naveličamo, ampak zdaj nas zasvoji. 

Obeta se nam namreč tehnološka prihodnost, za katero ni jasno, kakšna bo, pravijo strokovnjaki. Vsekakor pa si bomo morali sami sestaviti pravila, kako bomo z umetno inteligenco sobivali. In pri tem bomo morali aktivno sodelovati na vseh ravneh družbe, tudi z vzgojo in zaščito demokratičnih ustanov in demokracije, z zavedanjem, da družba potrebuje kritično mišljenje, in živahno razpravo, ne tišino, ki vodi v suženjstvo. Pravila igre bodo morala biti jasna, nadzor pa strog, da bodo nove tehnologije ostale sredstvo, ne gospodar, avtonomni sistemi pa ne bodo zameglili naše presoje, moralnih načel in celo odnosa do življenja.

Pazi, kaj si želiš, pravijo. “Spomnim se svojih otroških sanj o tem, da bi se slike v Atlasu živali spreminjale. Danes je to realnost, ki jo imamo v žepu v obliki pametnega telefona. Včasih si moral čakati na naročeno videoigrico in še kaj, danes imamo ‘igračo’, na kateri je v vsakem trenutku vse, kar želimo – pa to ni rešilo naših težav. Igrače se sicer ne naveličamo, ampak zdaj nas zasvoji. Ko smo si uresničili eno željo, se je očitno pojavil nov problem,” pravi sogovornik.

Filozofija sicer postavlja zanimiv okvir debati o umetni inteligenci in tehnološki prihodnosti. “Filozofija nas namreč uči, da se sprašujemo o rešitvah, da gledamo z druge plati, ter ponuja koncepte za razmislek o življenju in situacijah. Filozofija nas uči, da želja ne gre zgolj zadovoljevati, ampak jih je treba postaviti v kontekst in se vprašati: so sploh upravičene? Jih torej premisliti, preobraziti …” 

A kakšen bo naš kontekst v prihodnosti? Kaj nas čaka ob napovedih vse večjega vključevanja umetne inteligence v naš vsakdan? “Kakšen bo ta svet, si še ne znamo predstavljati, saj bodo nove tehnologije posegle v vse pore življenja. Ne gre namreč za nevtralno orodje umetna inteligenca spreminja način ravnanja, vedenja, tako rekoč postavlja novo družbeno infrastrukturo. Podobno kot izum avtomobila ni samo nadomestil voza, ampak je zahteval arhitekturne spremembe v obliki avtocest, bencinskih črpalk … Bo pa učinek informacijske tehnologije še veliko močnejši.” 

Nevarnost ni v tem, da bi nas tehnologija nadvladala, ampak v tem, da se bi se ji sami podredili

Danes večino časa porabimo za klikanje. Na nek način nas naprave učijo biti kot one same, kot stroji in tukaj vidim težavo.

Ob teh napovedih človeštvo krmari med skoraj otroškim navdušenjem in velikim strahom. Všeč nam je svet, kjer so informacije na dosegu roke, svet, ki je povezan. Kako samoumeven je postal, ugotovimo šele, če se spletna povezava prekine. Obstaja pa tudi veliko strahov.

“Mnogi strahovi so neutemeljeni. Eden glavnih je, da nas bodo roboti nadvladali kot terminatorji, da bo umetna inteligenca dobila zavest in postala akter, kot smo danes ljudje, kar bi pomenilo, da bi imela voljo in bi lahko bila zlobna, ter si nas podjarmila, zasužnjila, kot so nekoč to počeli kolonizatorji,” pravi Grušovnik.

Ocenjuje, da je problem pravzaprav obraten: “Pravzaprav mi svoje mišljenje prostovoljno čedalje bolj prilagajamo umetni inteligenci. Osnovna težava torej ni v tem, da bi nas roboti nadvladali, ampak da bomo mi začeli razmišljati na način robotov.” 

Torej si sami jemljemo svoje mesto? “Vsakič, ko iščemo po Googlu, pustimo, da Google išče po nas. Druge podobne storitve prav tako. In potem se to prepleta z našimi življenji. Danes večino časa porabimo za klikanje. Na nek način nas naprave učijo biti kot one same, kot stroji in tukaj vidim težavo.”

Ko ni osebne odgovornosti, lahko popustijo (moralne) zavore

Ogromna težava pa so etične dileme. “Največji moralni izziv, ki ga vidim, so avtonomni sistemi, recimo pametni avtomobili in droni. Zakaj? Ker so te naprave sposobne “sprejemati” odločitve. V skrajnih primerih so se zmožne odločiti, čigavo življenje bodo vzele, čigavo obvarovale. Pametno vozilo takšno odločitev sprejme v primeru dileme, koga obvarovati. Vzemimo za primer vprašanje, ali zbiti pešca in zavarovati voznika  ali obvarovati pešca ter zapeljati v zid in ogroziti voznika. Odločitev je prepuščena algoritmu, programu, in to so problematične odločitve. Še posebej če si predstavljamo prihodnost, v kateri imamo drone, ki nadzorujejo prebivalstvo, in jim je prepuščeno odločanje o tem, kdaj bodo koga likvidirali. V takšnem svetu začnemo izgubljati moralno odgovornost. Ni več jasno, kdo je odgovoren programer, država, naročnik naprav? Kaj če te osebe sploh ni več, če se je morda zamenjala vlada, morda je upravljavec umrl, te naprave pa so še kar v zraku? Izgublja se moralna odgovornost.”

Kaj je torej za vojsko bolj pripravnega kot avtonomen sistem, ki sam izvršuje dejanja, tako da nima nihče slabe vesti, da se z nekom bojuje?

In to je nevarno, pravi sogovornik. “Zgodovina vojskovanja nas uči, da v ospredje vedno stopijo orožja, s katerimi je mogoče občutek odgovornosti na strani posameznika zmanjšati. Verjetnost, da bo nekdo uporabil napravo, da nekoga likvidira, je namreč precej večja, če pri tem ne bo prisoten, kot če se bo moral neposredno soočiti z nasprotnikom. To potrjujejo vojaške psihološke raziskave. Vojaki, ki streljajo na bojišču, imajo nato pogosto travme in slabo vest, zato ne streljajo oziroma morajo opraviti trening, da sploh začnejo uporabljati orožje. Vojska pa seveda želi, da bi bilo teh zavor čim manj. In zavore izginejo predvsem, ko z obzorja izgine sovražnik. Lažje je uporabiti top kot nož. Tisti, ki so upravljali s topovi, niso imeli slabe vesti. Tudi ne tisti, ki so z letali metali bombe,  saj sovražnik ni več oseba pred teboj, ampak pika na zaslonu. Zato vojska stremi k uporabi tehnologij, pri katerih se zmanjšajo človeški faktorji, ki ugovarjajo uporabi orožja. Kaj je torej za vojsko bolj pripravnega kot avtonomen sistem, ki sam izvršuje dejanja, tako da nima nihče slabe vesti, da se z nekom bojuje? Tukaj vidim velik problem, saj smo v zadnjih 20 letih že videli skokovit porast uporabe brezpilotnih letal. V prihodnje bomo tako potrebovali krepitve demokratičnih ustanov, čim več neodvisnih komisij, neodvisnih teles, nadzor nad industrijo, vojsko, notranji nadzor … Če stvari prepustimo zgolj hierarhičnim strukturam v družbi, potem lahko zavore hitro popustijo.”

Paradoks: Toliko informacij – tako malo širine

Potem je tukaj seveda vprašanje zasebnosti in svobode. “Danes smo dostopni na spletu in nekateri algoritmi ne prepoznajo le naših navad, ampak tudi naša prepričanja, preference, kaj nam je všeč, kaj nam ni … In tako se na nek način vcepljajo v naše že obstoječe miselne pristranskosti. Ena od pristranskosti je recimo ta, da so nam na nezavedni ravni bolj všeč informacije, s katerimi se strinjamo, kot tiste, s katerimi se ne. Primer: če sem ljubitelj psov, je verjetnost, da bom bral članke, ki pozitivno govorijo o njih, večja kot verjetnost, da bom bral članke o prednostih mačk. Skratka, pri sprejemanju informacij smo pristranski in težimo k temu, da še posebej sprejemamo tiste, ki se skladajo z našimi predhodnimi prepričanji – na delu je potrditvena pristranskost. Če pa zdaj v to vključimo še brskalnike in algoritme, se pristranskost še stopnjuje, saj si brskalnik zapomni mojo zgodovino, ve, kaj rad klikam, in mi že vnaprej ponudi rezultate, ki mi bodo všeč. Torej dobimo eksponentno pristranskost, ki rezultira v to, da živimo v informacijskih mehurčkih. In tukaj pride do velikega protislovja. Informacijska tehnologija naj bi nam olajšala dostop do znanja, a nam na nek način zapira miselni prostor.”

In še dodatno polarizira že tako vse bolj polariziran svet? “Mislim, da k temu zelo prispeva in da se lahko zaradi tega zmanjšuje možnost kritičnega mišljenja, če v družbi ni protiuteži, ki skušajo ta pojav kompenzirati. Recimo vzgoja za kritično državljanstvo, za medije … Starejše generacije so vajene, da je vse, kar je objavljeno, suho zlato, saj je včasih veljalo, da so šle informacije pred objavo čez sito, tudi preko urednika, zdaj pa lahko na Twitterju vsak objavi kar koli, objavljena vsebina pa na marsikoga deluje podobno kot objava kakšnega znanstvenika. In zaradi pristranskosti, ki sem jih že omenil, temu hitro verjamemo, celo prej kot znanstveniku.” 

Ključno je, da delujejo demokratične ustanove v državi in da so državljani vzgajani za demokracijo. Za demokracijo moraš biti vzgajan. Če te vzgoje ni, če ni vzgoje za avtonomijo, kritično mišljenje, demokratičen značaj, če ni takšnega vzdušja, v katerem je državljanom sporočeno, da je zaželeno, da razmišljajo drugače, potem slej kot prej pristanemo v konformizmu, vsak konformizem pa vodi v totalitarizem.

“Bolje je ohraniti pravice posameznikov kot pa napredovati za vsako ceno”

Potrebujemo torej vzgojo za informacijsko družbo in kritično mišljenje. “Če tega ni, se nam lahko zgodi, da pristanemo pri čudnih idejah, kot je tista o sistemu družbenega kredita. To so problematične ideje, saj se ne skladajo z osnovno idejo družbene organiziranosti. Država pri nas temelji na svobodi posameznika, svoboda posameznika je povezana z avtonomijo posameznika, da se sam odloča, in da je, ko meni, da se drugi motijo, seveda sposoben povedati: ‘Mislim, da se motite,’ pri tem pa navesti argumente. Sistemi družbenega kredita, v katerih te drugi nagrajujejo za sebi všečna mnenja, pa peljejo v konformizem, v to, da začnemo dajati všečna mnenja in to zmanjša stopnjo svobode.” 

Konformizem, ki pa je tehnološkim gigantom in še komu marsikdaj zelo po godu, še posebej gre uporaba tehnologije v nenavadne smeri na Kitajskem … “Mislim, da je pot odvisna od vrednot, ki jih imamo. Zdi se mi, da se je za zdaj izkazalo, da sta osebna svoboda in zasebnost zelo visoko cenjeni vrednoti, če pa tega ni, lahko imamo stroj, ki deluje, ampak bo delovanje šlo v čudno smer. Bolje je, da izhajamo iz varovalk, da skušamo stvari raje kontrolirati kot jih prepustiti same sebi. Ni dobro žrtvovati etičnih temeljev v prid vednosti. Bolje je ohraniti pravice posameznikov kot pa napredovati za vsako ceno.”

V središču je torej varovanje vrednot. “Ljudje včasih rečejo – demokracija ne deluje, ljudje se samo prepirajo. Ampak ravno ta del demokracije, pogovor, je varovalka, čeprav se kdaj zdi, da stopicamo na mestu. Raje stopicajmo na mestu, kot da delamo prevelike korake v napačno smer in druge pohodimo. Če vzamemo za primer par, je bolje, da se spre, kot da eden ves čas dela po nareku drugega, kar na koncu privede v popolno suženjstvo ali pa do eksplozije.”

Kot v vseh ostalih odnosih je torej tudi v primeru tehnologije pomembno, da bo naš odnos do nje zdrav. “Unescova komisija pripravlja osnovno priporočilo o etiki na tem področju. Ampak ključno je, da delujejo demokratične ustanove v državi in da so državljani vzgajani za demokracijo. Za demokracijo moraš biti vzgajan. Če te vzgoje ni, če ni vzgoje za avtonomijo, kritično mišljenje, demokratičen značaj, če ni takšnega vzdušja, v katerem je državljanom sporočeno, da je zaželeno, da razmišljajo drugače, potem slej kot prej pristanemo v konformizmu, vsak konformizem pa vodi v totalitarizem.”

Natalija Švab

Vir: https://www.24ur.com/magazin/ko-algoritem-odloca-o-zivljenju-in-smrti-tehnologija-nas-ne-bo-nadvladala-morda-pa-se-ji-bomo-podredili.html

Svetovni dan filozofije tokrat o umetni inteligenci

O dnevu filozofije so spregovorili na Valu 202.

Danes je svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 na pobudo Unesca zaznamujemo tudi pri nas. Tokratna osrednja tema je umetna inteligenca oziroma življenje v času robotov in transhumanizma, kar je bil tudi naslov današnje virtualne okrogle mize, ki so jo obkrožili dijaki, študentje in profesorji. O izzivi in dilemah, povezanih z umetno inteligenco se je z dr. Olgo Markič, filozofinjo in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, pogovarjal Maj Valerij.

Poslušaj na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174733549

Obeležitev dneva filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

V okviru UNESCO šole smo obeležili svetovni dan filozofije s predstavitvijo in promocijo filozofije za otroke. Na daljavo smo se preko Teamsa povezali učenci, učitelji naše šole, študenti filozofije s FF UM, didaktika z omenjenega oddelka … Z učenci, ki obiskujejo izbirni predmet, smo izvedli praktični prikaz poteka učne ure FzO, izvedli smo kratko predstavitev tega področja, sodelujoči učitelji in študenti pa so se tudi sami preizkusili kot udeleženci v učnem procesu Fzo. Bilo je super 🙂

Več na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/svetovni-dan-filozofije-2020/

Maja Vačun

Umetna inteligenca: življenje v času robotov in transhumanizma

UNESCOv Dan filozofije 2020

Posnetek spletne okrogle mize z vabljenimi gosti (Cene Bavec, Janez Bregant, Marko Grobelnik, Olga Markič in Luka Omladič) ter s sodelovanjem gimnazijskih dijakov, ki jo je moderiral Tomaž Grušovnik.

V informacijski dobi si ne znamo več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije in brskanja po spletu. Čeprav se po eni strani zavedamo vseprisotnosti računalnikov in algoritmov, pa nas po drugi strani nenehno preseneča globina njihovih posegov v naša življenja. Iskanje po medmrežju nam denimo ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čemer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj in preferenc. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov, ki se lahko sami »odločajo«, se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja, ki jih izvršijo ti avtonomni sistemi. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki upravičeno bojijo velikih valov brezposelnosti. Srečujemo se tudi z dilemami ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti. Zdi se celo, da se moramo potem, ko smo končno izumili »igračo, ki se je nikoli ne naveličamo«, soočati s problemom učinkovite omejitve njene uporabe: dejstvo je, da se je tako med mlado kot tudi med starejšo populacijo začela javljati odvisnost od pametnih telefonov. Tako nam že kratek premislek pokaže, da razvoj informacijske tehnologije ne prinaša zgolj rešitev in novih priložnosti, ampak tudi težke izzive oziroma celo neposredne nevarnosti. Filozofija kot tista disciplina, ki ima za svojo nalogo refleksije sodobnih pojavov v njihovih spoznavnih, moralnih in bivanjskih razsežnostih, tako ne more mimo razmisleka o umetni inteligenci in njenem vplivu na naša življenja. UNESCOv dan filozofije 2020 v Sloveniji zato posvečamo temam, povezanim z umetno inteligenco v širšem pomenu te besedne zveze, ki med drugim zajemajo:

– razlike in podobnosti med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco;
– spremenjen status človeka v dobi umetne inteligence;
– robotsko etiko;
– politične ureditve v digitaliziranih družbah;
– rudarjenje podatkov in vprašanje zasebnosti;
– prihodnost poklicev ob avtomatizaciji dela;
– pedagogiko v informacijski dobi;
– odvisnost od pametnih telefonov;

ter ostale izzive, na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo.

Za UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti

UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga vsako leto pod drugim naslovom obeležujemo tudi v Sloveniji. Letošnji dan prijateljstva do modrosti, ki ga obeležujemo v četrtek, 19. novembra, je naslovljen UMETNA INTELIGENCA: življenje v času robotov in transhumanizma.

Na Gimnaziji Ilirska Bistrica so dijaki 4. letnika gimnazije izdelali likovne, besedne in druge stvaritve, ki izražajo njihove lastne razmisleke o umetni inteligenci in življenju v času robotov in transhumanizma. Izdelki dijakov so zbrani in predstavljeni v obliki videa, ki si ga lahko ogledate spodaj. S to gesto želimo spodbuditi refleksijo o sodobni tehnologiji, ki nezadržno spreminja naša življenja in vsakdan tako na ravni posameznika kot na ravni družbe kot celote.

Mentor: Gorazd Brne, prof.

Svetovni dan filozofije 2020 – UMETNA INTELIGENCA: življenje v času robotov in transhumanizma

Napoved Dneva filozofije 2020

Letošnji UNESCOv Dan filozofije, bo potekal v četrtek, 19.11.2020. Osrednja tema slovenskega osrednjega dogodka bo »Umetna inteligenca: življenje v času robotov in transhumanizma«. Za boljši premislek k letošnji temi, lahko preberete kratko uvodno utemeljitev vanjo: http://www.danfilozofije.net/aktualnisdf/.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije bo predvidoma ponovno potekala v Kopru. Več podrobnosti, ko bodo znane, boste lahko našli na: http://www.danfilozofije.net/aktualnisdf/osrednja-prireditev/. Spremljevalne dogodke lahko prijavite elektronsko: http://www.danfilozofije.net/dejavnosti/prijavi-dogodek/. Seveda si želimo, da dogodek uspe in učvrsti zavedanje o pomenu filozofije, zato vabljeni, da se ga udeležite v čim večjem številu.

Glede spremljajočih aktivnosti ali česarkoli, kar kliče po pojasnilu, se obrnite na katerega od kontaktov na strani: http://www.danfilozofije.net/contact/