Šola, mišljenje in filozofija

Filozofija za otroke in kritično mišljenje

»Ob urah filozofije z otroki sem budila tudi svojo domišljijo. Zastavljala sem vprašanja in tiho razmišljala ob njihovih izraženih mislih. Presenetila me je njihova vztrajnost, brezmejna domišljija, nenavadne ideje in bogat besedni zaklad. Zanimivo so oblikovali vprašanja, pozneje pa so sledili prvi poskusi argumentacije in iskanja še drugih možnih rešitev problema. Opazila sem, da jim sam proces pedagoške ure zelo ugaja in da v njem uživajo.«

Lidija Šket Kamenšek

Iz vsebine:

Uvod – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Filozofija in otroci, Učenci in učenke o filozofiji za otroke; Filozofija gre v vrtec in malo šolo – Ana Marija Lukanc: Filozofija kot velika igra o svetu; Filozofija v osnovni šoli – Katarina Zahrastnik: Filozofsko raziskovanje s tretje ‐ in četrtošolci, Irena Šimenc Mihalič: Kje vse najdete filozofijo za otroke?, Lidija Šket Kamenšek: Newtonovo jabolko pri filozofiji za otroke, Mojca Štiglic, Marjeta Žumer: Filozofija za otroke kot izbirni predmet v zadnjem triletju; Dodatek – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Osnove programa, Filozofija na naši šoli, Evalvacijski vprašalnik, Zgodbe, Literatura

Povezava do knjige: Šola, mišljenje in filozofija: Filozofija za otroke in kritično mišljenje (PDF)

Uredila: Alenka Hladnik in Marjan Šimenc

Zbornik je leta 2008 izdal Pedagoški inštitut

Vir: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/21/sola-misljenje-in-filozofija/

Izbirno tekmovanje za mednarodno filozofsko olimpijado IPO 2018

Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, 23. marca od 14.00 do 19.15

Vse gimnazijske profesorje in profesorice filozofije vabimo, da prijavite svoje dijakinje in dijake na izbirno tekmovanje za letošnjo Mednarodno filozofsko olimpijado IPO 2018, ki bo potekala od 23. do 27. maja v Baru v Črni Gori.

Več o IPO 2018 si lahko preberete na http://ipo2018.me, več o IPO na splošno pa na http://www.philosophy-olympiad.org.

Med vašimi dijaki/njami bomo izbrali dva tekmovalca, ki ju bosta v Črno goro spremljala mentorja. Vse dodatne podrobne informacije o prijavi in pripravi izbranih tekmovalcev bodo posredovane izbranim tekmovalcem in njihovim mentorjem/icam po razglasitvi rezultatov. Izbirno tekmovanje bo potekalo v petek, 23. marca 2018, na Gimnaziji Bežigrad od 14.00 (zbor tekmovalcev) do predvidoma 19.15 (oziroma do oddaje esejev). Esej v angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini – nematernem jeziku tekmovalca – se piše največ 4 ure na računalnike, ki jih zagotovi šola gostiteljica. Preostale informacije o tekmovanju in navodila za pisanje esejev boste prijavljeni dobili preko elektronske pošte.

Tekmovalci bodo napisali en razpravljalni ali interpretativni esej na eno od spodaj navedenih tem:

– vprašanje stvarnosti,
– vprašanje spoznanja,
– vprašanje morale,
– posameznik in skupnost,
– filozofija religije,
– filozofija umetnosti.

Naslovi in citati bodo pripravljeni po vzoru preteklih, glej: https://tinyurl.com/yde5fwpf

Rezultate tekmovanja boste v roku 10 dni izvedeli po elektronski pošti. Vodja ocenjevanja je dr. Marjan Šimenc.

Vsaka šola lahko po predhodnem internem izboru na šolski ravni na izbirno tekmovanje prijavi 2 dijaka/dijakinji. Spremstvo mentorjev na izbirnem tekmovanju ni obvezno. Vsi udeleženci pa morajo ustrezati naslednjim pogojem:

– Odlično znanje in zmožnost izražanja in pisanja v izbranem tujem jeziku.
– Udeležba na Državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja, ki bo 30. marca 2018, na Gimnaziji Novo mesto.
– Pripravljenost pokriti stroške prevoza na IPO 2018, preostalo krije organizator.

Če bo dovolj zainteresiranih, bomo organizirali tudi kratko triurno pripravo na tekmovanje 2. marca 2018 na Gimnaziji Bežigrad ob 13.20.

Prijavo pošljite na miha.andric@live.com ali slovenia.ipo@gmail.com. Rok za prijavo je 16.3.2018.

Predstavnica IPO za Slovenijo: Alenka Hladnik alenka.hladnik@quest.arnes.si
Organizator izbirnega tekmovanja: Miha Andrič miha.andric@live.com

Prijavnica in več informacij (PDF)

14. državno tekmovanje iz filozofije

Slovensko filozofsko društvo in Gimnazija Novo mesto objavljata razpis za 14. Državno tekmovanje iz filozofije za šolsko leto 2017/2018.

Državno tekmovanje iz filozofije bo potekalo v petek, 30. marca 2018 na Gimnaziji Novo mesto, Seidlova cesta 9, Novo mesto, z začetkom ob 9.30 uri.

Teme pisanja eseja so:

  • Vprašanje stvarnosti (temelj stvarnosti, vprašanje metafizike, nujnost in svoboda, duhovno in materialno, človek in smisel, avtentično življenje)
  • Vprašanje spoznanja (plodnost in meje skepticizma, mnenje in vednost, utemeljitev spoznanja, jezik kot pogoj in meja spoznanja, razum in njegove meje, znanost in filozofija)
  • Vprašanje morale (moralni relativizem, utemeljitev moralnih načel, svoboda in odgovornost, moralne vrednote in moralno vrednotenje, dobro življenje, vrlina in sreča)
  • Posameznik in skupnost (utemeljitev in meje oblasti, država in skupno dobro, zakon in svoboda, pravičnost in enakost, kršitev zakona in kazen, družbena utopija)
  • Filozofija religije (verovanje in razum, dokazovanje božjega bivanja, Bog in svet, govor o Bogu, religija in morala, kritika religije)
  • Filozofija in literatura: filozofska interpretacija književnih del, ki so predpisana na maturi iz slovenščine

Priporočena literatura:

  • Palmer, Donald (2007): Ali središče drži? Uvod v zahodno filozofijo
  • Gaarder, Jostein (1997): Zofijin svet: roman o zgodovini filozofije
  • Bryan, Magee (2002): Poti filozofije.
  • Savater, Fernando (1998): Etika za Amadorja.
  • Miller, David (2007): Politična filozofija. Zelo kratek uvod
  • Craig, Edward (2011): Filozofija. Zelo kratek uvod
  • Okasha, Samir (2012): Filozofija znanosti. Zelo kratek uvod
  • Warburton, Nigel (2009): Filozofija. Temeljna spoznanja
  • Revija FNN

Potek tekmovanja

Udeleženke in udeleženci bodo med danimi naslovi izbrali enega in napisali esej. Vsaka predpisana tema bo vsebovala tri različne naslove, razen »Filozofija in literatura«, kjer bo na voljo en odlomek iz predpisanih besedil.

Prijava

Rok za prijavo na tekmovanje je petek, 23. marec 2018. Prijavnica naj bo posredovana ne e-naslov
uros.lubej@gimnm.org.

Prijava naj vsebuje: naziv šole, ime in priimek mentorja/-ice, ter imena in priimke sodelujočih dijakov/-inj. Vsaka šola lahko prijavi do tri udeležence/-ke. Udeleženci/-ke državnega tekmovanja morajo biti selekcionirani na šolski ravni. Mentorji/-ice so tudi ocenjevalci/-lke  na tekmovanju.

Strokovna komisija

Strokovno komisijo za izvedbo tekmovanja tvorijo: Alenka Hladnik, Rok Svetlič, Uroš Lubej.

Pravilnik

Pravilnik, ki ureja to tekmovanje, je dostopen na spletnih straneh Gimnazije Novo mesto.

Objava rezultatov tekmovanja

Rezultati tekmovanja bodo razglašeni na dan tekmovanja ter objavljeni na spletni strani Gimnazije Novo mesto.

Razpisno besedilo je bilo 1. februarja 2018 objavljeno na spletni strani Gimnazije Novo mesto ter je bilo posredovano vsem učiteljicam in učiteljem filozofije na srednjih šolah.

Kontaktna oseba za dodatne informacije je Uroš Lubej, Gimnazija Novo mesto (031-626-326, uros.lubej@gimnm.org).

Dr. Rok Svetlič, Slovensko filozofsko društvo

Mojca Lukšič, Gimnazija Novo mesto

Več na: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/02/14-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Obvestila

Spoštovane kolegice in kolegi!

1. Najprej vas spominjam na državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja, ki bo

v petek, 31. marca 2017, na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani (Štula 23).

2. Teden dni prej, 24. marca 2017, pa bo državno izbirno tekmovanje za udeležbo na letošnji mednarodni filozofski olimpijadi, glejte

http://www.philosophy-olympiad.org/

Na izbirno tekmovanje lahko prijavite po 2 tekmovalca  z vsake šole najkasneje do 15. marca 2017 na moj naslov (predstavnica Slovenije na IPO)

Alenka Hladnik alenka.hladnik@guest.arnes.si

Esej se na 4 dane naslove piše 4 ure v angleščini, francoščini ali nemščini, ti jeziki pa ne smejo biti materni jeziki tekmovalcev. Priporočamo, da prijavite le dijake, ki se poglobljeno zanimajo za filozofijo, imajo obširno znanje, so vešči pisanja v tujem jeziku (zmorejo napisati vsaj 2000 besed na dano temo) in imajo izkušnje s tekmovanji. Komisija bo izbrala 2 kandidata, ki se morata udeležiti tudi državnega tekmovanja teden dni pozneje.

Kraj in uro tekmovanja bomo sporočili po 15. marcu, ko bo znano število tekmovalcev.

3. Obveščam vas tudi, da je nekoliko pozno, a vendarle, izšla nova številka naše filozofske revije FNM. Podprite nadaljnje izhajanje z osebnim naročilom na RIC

Simona Gregoric simona.gregoric@ric.si

Lepo pozdravljeni

Alenka Hladnik

Razbijanje strahu ob svetovnem dnevu filozofije

Na liceju Slomšek obisk Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika

Dijaki so razpravljali skupaj s filozofom Miho Andričem – Kamniški gostje spoznali slovenski Trst

Vloga filozofije je, da razbija strah ter vsakemu človeku nudi priložnost participacije. Tudi to je bilo slišati ob pri­ložnosti včerajšnjega celodnevnega obiska skupine dijakov Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Anto­na Martina Slomška. Obisk je potekal ob priložnosti obeleževanja svetovnega dneva filozofije, pri katerem šoli iz Trsta in Kamnika sodelujeta že pet let: tako so dijaki in profesorji liceja Slom­šek pred časom že gostovali na Gimnaziji Rudolfa Maistra, v gosteh pa so ime­li npr. tudi pisatelja Borisa Pahorja.

Tokrat je iz Kamnika prišlo pri­bližno 25 dijakov tamkajšnje gimnazije s tremi spremljevalci na čelu s profeso­rico filozofije Alenko Hladnik, ki skupaj s tržaško kolegico Marijo Kristino Mi­lič skrbi za izvajanje projekta. Kamniške goste so ob prof. Miličevi pričakali še ravnatelj Marko Jarc, namestnica Ma­rina Škerk in 17 dijakov petega letnika humanistične smeri, ki so vrstnikom iz Slovenije prikazali nekaj krajših gleda­liških prizorov, medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri kamniške gimnazije pripravili predstavo za osnovnošolce Večstopenjske šole Vladimirja Bartola.

Osrednji del gostovanja pa je bil seveda posvečen svetovnemu dnevu fi­lozofije. V tem okviru je dopoldne po­tekala delavnica, kjer so sodelujoči dijaki obeh šol pod vodstvom mentorjev ter mladega slovenskega filozofa, so­ciologa, predavatelja in debaterja Mihe Andriča obravnavali letošnjo temo dneva filozofije. To je strah, ki je po An­dričevih besedah danes dostikrat poli­tični termin, s strahom namreč politi­čne oblasti večkrat pritiskajo na drža­vljane, da le-ti na koncu ne naredijo nič in prelagajo odgovornost na druge. Prav ta strah mora filozofija razbijati, je de­jal Andrič, ki je drugače filozofijo defi­niral kot poskus, da se stvari vidijo dru­gačne, kot so, da se nanje gleda onkraj videza oz. da se vidijo stvari, ki jih dru­gi ne vidijo.

Včerajšnji dan pa je bil za Kamni­čane tudi priložnost, da spoznajo slo­venski Trst, kar so s popoldansko ek­skurzijo tudi storili, pri čemer so se po­dali tudi na bazovsko gmajno ter se po­klonili spominu na bazoviške junake. Že dopoldne pa sta jih z zgodovino in zna­čilnostmi slovenskega šolstva v Italiji se­znanila prof. Marija Kristina Milič in ravnatelj Marko Jarc, ki je med drugim tudi opozoril na politični pomen dejstva, da v večini krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, deluje slovenska šola, pa čeprav gre za majhno realnost. Tudi licej Slom­šek je s svojimi 90 dijaki majhna real­nost, ki pa nudi veliko in se bori za svo­jo avtonomijo ter se drži trdno, k čemur je Jarc pozval tudi slovenske goste, čeprav živijo v lastni državi in imajo bolj­še delovne pogoje. Drugače se na lice­ju Slomšek po Jarčevih besedah že pri­pravljajo na vpisovanje za prihodnje šol­sko leto, ki bo steklo s 15. januarjem 2017. Jarc že zdaj vabi k vpisu, v bližnji prihodnosti pa nameravajo na šoli pri­rediti tudi informativna srečanja, pri če­mer želijo tokrat predstaviti svojo po­nudbo tudi v Benečiji.

Ivan Žerjal

Objavljeno v Primorskih novicah, v petek, 18.11.2016

Vir: http://www.primorske.si/

Tokrat o gimnaziji in »reformah«

Na ljubljanski Filozofski fakulteti s(m)o študentje nekoč nasprotovali vpeljavi usmerjenega izobraževanja, kar je tiste profesorje, ki so bili vpleteni v njegovo nastajanje, jezilo, tako da je bilo zelo dobrodošlo imeti več izpraševalcev pri diplomskih izpitih. Bolj neposredne posledice tega neposrečenega revolucioniranja srednjega šolstva (ukinjene gimnazije, ukinjeni ali na minimum reducirani splošnoizobraževalni predmeti, ukinjena dualnost poklicnih šol, novi ideološki predmeti ipd.) sem doživela na začetku poučevanja, posredne je mogoče občutiti še zdaj, kajti usmerjenemu izobraževanju je skoraj povsem uspelo zadušiti preostanke humanističnega duha, ki je v grozo pravovernih oblastnikov tradicionalno krožil/strašil po naslednicah klasičnih (in realnih gimnazij) tudi po letu 1958, po ukinitvi osemletne (klasične) gimnazije. Poskus vpeljave egalitarnejšega sistema pa je nehote ustvaril teren za naslednji revolucionarni udarec splošnemu šolstvu, ki prihaja iz docela drugačnega ideološkega kozmosa, nasprotnega tistemu, ki je napajalo usmerjeno izobraževanje. Vendar gre bolj za videz, oba sta namreč v osnovi zavezana učinkovitosti, produktivnosti in osebni in/ali družbeni koristnosti, ključnemu konceptu, ki so ga pod nazivom pragmatizem v ZDA utemeljili in razvijali evropski »prebežniki« in kolonizatorji britanskega porekla. Ali kot je menda pikro pripomnil znameniti ameriški matematik in razvijalec umetne inteligence Marvin Minsky: »… dajte mi ta denar, ki ga razsipavamo za humanistiko in umetnost, in vam bom oblikoval boljšega študenta.« Digitalna doba, katere glasnik je tudi Minsky, naj bi– kot nekoristnega – odvrgla na smetišče zgodovine balast, ki se ga šolstvo zaradi tradicije ne more otresti, in v obliki čudnih predmetov in vsebin, kot so filozofija, umetnostna vzgoja, zgodovina umetnosti, književnost ipd. še vedno vztraja v kurikulu. Nekdanji oblastniki so znali nekaj tega balasta pred štirimi in več desetletji na hitro ukiniti ali ga z reformo odstraniti. Danes se uporabljajo mehkejše metode, cilj pa je podoben: stran z nekoristnostjo. …/…/…V 20 letih mature, denimo, niti ena od treh celjskih gimnazij še ni imela priprav za maturo iz filozofije, tudi v Ljubljani in drugod je najti podobne primere, govori se tudi, da na nekaterih gimnazijah ne marajo umetnostne zgodovine na maturi, le kaj bi dijaki z njo. In trenutno, bolj na skrivaj, poteka debata o višjih in nižjih nivojih izbirnih maturitetnih predmetov, pa šepeta se, da bi lahko nekateri ostali samo na nižjem nivoju, kar pomeni drugorazrednost in jih ne bi izbirali bolj zagreti dijaki, četudi bi jih hoteli, saj bi z izbiro izpadli iz tekme za najvišje točke.

Med nekdanjim sistemom in zdajšnjim (poimenujmo ga ustaljeno neoliberalizem) se je sicer zgodila vrnitev gimnazije, splošne in strokovne. Njeno funkcijo določa Zakon o gimnazijah, ki je nadomestil Zakon o usmerjenem izobraževanju pred okroglo 20 leti (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996), in je bil pozneje dvakrat deležen nebistvenih dopolnitev in sprememb. Zakone in pravilnike učitelji preučujemo bolj redko, pred strokovnim izpitom ali ob pritožbah, zato verjamem, da bi večina kolegov ne znala našteti ciljev iz 2. člena, razen morda prve osnovne alineje, ki pravi, da gimnazija posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu. Da gimnazija ta cilj dobro izpolnjuje, tudi na mednarodno primerljivi ravni, dokazuje beg možganov. Naši maturanti, študenti, postdiplomci iz javnega šolskega sistema, morda državni štipendisti, odhajajo kot študijski/ekonomski migranti na študij in delo v razvite države. Zelo prodorni v novačenju dobrih možganov so Nemci, ki celo financirajo Deutche Sprachdiplom I, II in najuspešnejše dijake vsako leto povabijo na študij v Nemčijo.

Gimnazija kot pripravljalnica na visokošolski študij je torej učinkovita in koristna institucija, njena obnova po kratki in uničujoči avanturi usmerjenega izobraževanja je bila primerna. Kako se udejanjajo cilji nadaljnjih alinej in ali so še koristni, pride na vrsto v prihodnosti.

Alenka Hladnik

Vir: http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=6430

Filozofija in naša družbena stvarnost

Pred dvajsetimi leti: v spominu je ostal elan, s katerim smo razvijali gimnazijsko filozofijo po vpeljavi splošne gimnazije. Bilo je prvo leto zunanje mature, zaradi katere je filozofija z 280 urami (vsaj formalno) enakovredna drugim predmetom. Izšel je prevod Palmerjevega učbenika Ali središče drži?. Tretji letnik Filozofije na maturi je že imel današnjo obliko FNM, filozofske revije za učitelje filozofije, dijake in študente, ki še kljubuje kriznim časom. Zbornik Filozofija v šoli je bil naša prva refleksija o poučevanju filozofije. Da je delo maloštevilne – vseh nas je le približno petintrideset – gimnazijske filozofske skupnosti resno, dobro in mednarodno primerljivo, potrjujejo naši maturanti iz filozofije, ki so na mednarodnih filozofskih olimpijadah (IPO) za srednješolce iz 48 držav osvojili več pohval, pa dvakrat bron in srebro ter v Atenah, grški domovini filozofije, celo zlato.

Uveljavljanje in razvijanje (gimnazijske) filozofije kot take je cilj po sebi, dolžnost vseh, ki se ukvarjamo z njo, naše najvišje dobro. /…/

Pred dvajsetimi leti se je zdelo vredno poudarjati, da ima ukvarjanje s filozofijo tudi vzvraten ugoden učinek na demokracijo, o čemer govori Pariška deklaracija o filozofiji, ki so jo podpisali eminentni filozofi na Unescovih mednarodnih študijskih dnevih v Parizu 1995. /…/

Deset let zatem je Unesco razglasil tretji četrtek v novembru za Svetovni dan filozofije. V Sloveniji se osrednja prireditev vsako leto odvije v Cankarjevem domu, kjer se zberejo dijaki, učitelji, predavatelji, ogledajo si film na naslovno temo, poslušajo predavanja, včasih tudi dijaki pripravijo svojo predstavo. O letošnji temi Nevedni, sokratski učitelj smo razmišljali v glavnem gimnazijski učitelji. /…/ Shizofrena pozicija učitelja filozofije ustvarja zanimive obrate in ima humorne nasledke v vsakdanjem šolskem življenju …

A če hočeš učiti misliti, moraš sam misliti čas, v katerem živiš. Filozofija je čas, zajet v misli. Zelo lahko je čas, našo družbeno realnost, stlačiti v izbirno temo politična filozofija; je daleč, v medijih, je virtualna.

Letošnjega oktobra ni bilo več tako: temni, upognjeni, utrujeni so v kolonah privijugali čez domača polja. Neustavljivo so spominjali na preživele taboriščnike, ki so na posnetkih iz polpretekle zgodovine prazno in malček začudeno bolščali izza bodečih žic v osvoboditelje. Avtorico je odgnalo v mesto, od koder so domačine vozili v živinskih vagonih v taborišča ali izgnanstvo nacisti, h katerih potomcem se zdaj z upanjem stekajo kolone vojnih beguncev. Sprejemni center je blizu grajskih platan, na katere so nekoč pobesili uporne Gubčeve kmete, blaten, umazan, poln do zob oboroženih uniformirancev, avtobusov, brnečih agregatov, šotorov … vse zaradi dva tisoč mirno čakajočih ljudi pod milim nebom v mrazu in v smradu smeti.

Pozabili smo na podobne prizore iz preteklosti: »Predobro ravnamo z njimi, so slabši od živali,« meni prostovoljec. In ker učiteljica izpolnjuje svojo zavezanost učenju misliti, imajo besedo dijaki. O beguncih se iz njih usuje strasten plaz besed – sovražni govor se mu reče –, necenzuriran kot na spletu, zlovešč plaz. Učiteljica filozofije obupano napiše na tablo zlato pravilo: »Drugim ne stori nečesa, česar ne želiš, da oni storijo tebi.« Da, a ti drugi niso ljudje.

Pa bi se učiteljica, ki skuša učiti misliti, zatekla s Heglom v »tihe prostore mišljenja … v katerem molčijo interesi, ki razvnemajo življenje ljudstev in individuov.«

Alenka Hladnik

Vir: http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=6309