Filozofski maraton 2024: filozofija in religija

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Letos bo serija predavanj na filozofski fakulteti potekala med 18. in 22. novembrom. Za temo pa smo postavili naslov Filozofija in religija. Društvo poziva oddelčne profesorje_ice, raziskovalce_ke in študente_ke različnih stopenj študija filozofije in ostalih področij humanistike naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 20. 10. 2024 na elektronski naslov filozofskimaraton@gmail.com, prijavite pa se s 150–250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka, ki naj vključuje 5 ključnih besed. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri, na spletni strani društva.

Za lažje iskanje iztočnic in začetni vpogled v temo smo pripravili kratek opis:

Antična filozofija je tesno povezana z mitologijo in teologijo, saj so stari Grki skozi filozofijo razmišljali o svetu in naravi bogov. Bogovi so imeli pomembno vlogo v razlagi naravnih pojavov in človeške usode, filozofija pa je ponujala globlji razmislek o obstoju in življenju. Sokratov dialoški način razmišljanja je postavil temelje za nadaljnje filozofske razprave. Rimljani so bili navdušeni nad grško filozofijo in religijo ter ju prilagodili svoji kulturi, čeprav niso razvili lastnega filozofskega sistema. Najbolj izobraženi Rimljani so se učili grško, saj je latinščina veljala za manj primeren jezik za izražanje filozofskih idej. Filozofija in religija sta bili tako v antiki neločljivo povezani in obogateni s širokim panteonom bogov, ki so bili narejeni po meri ljudi.

Srednjeveška filozofija se je ukvarjala z razmerjem med božanskim in človeškim, pri čemer je bila ključna razprava o svobodni volji in božji milosti. Filozofi, kot sta Tomaž Akvinski in Bonaventura, so razvijali teologijo na podlagi aristotelskih in platonskih konceptov. Srednjeveške razprave so skušale razumeti, kako božja bit vpliva na človekovo življenje in njegove odločitve. Avguštinova misel je poudarjala prepad med človeško voljo in božanskim spoznanjem, medtem ko je Tomaž Akvinski raziskoval zmožnost razuma, da prepozna meje lastne svobode. Renesansa je prinesla ponovno zanimanje za platonsko-krščansko tradicijo, pri čemer so misleci, kot sta Marsilio Ficino in Nikolaj Kuzanski, iskali načine, kako povezati božjo transcendenco z estetskim, etičnim in intelektualnim izkustvom.

Religija je venomer igrala vlogo tudi pri spoznavanju; pri Descartesu je denimo Bog tista instanca, ki skrbi za adekvatnost idej. Tudi če je čutno spoznanje zvedeno na eno od možnih načinov spoznavanja, še vedno obstaja možnost neposrednega božjega razodetja, ki zaobide formalne nujnosti logičnega sklepanja. Pri tem je pomemben prelom predstavljala tudi pozitivistična intervencija, po kateri se mora spoznanje zanašati na znanstveno metodo in empirične podatke.

Kant je religijo videl kot nekaj, kar mora izhajati iz človekovega notranjega sveta, predvsem iz njegovega moralnega občutka. Namesto da bi religijo dojemal kot skupek zunanjih pravil, obredov ali dogem, jo je razumel kot sredstvo, ki posameznika spodbuja k moralnemu ravnanju. Verjel je, da človek preko razuma prepozna moralne zakone, ki jih mora upoštevati v svojem življenju.

Po Kantu je vera v Boga pomembna, ne zato, ker bi jo lahko dokazali z razumom, temveč zato, ker daje smisel človekovemu prizadevanju za dobro. Bog je v njegovem razmišljanju moralna ideja, ki človeka podpira v njegovem iskanju pravičnosti in popolnosti. To iskanje »najvišjega dobrega«, kjer se moralno ravnanje uskladi s srečo, predstavlja temelj Kantovega odnosa do religije.

Pri Heglu zgodovina religije sledi napredovanju idej in poglabljanju logične vsebine. Začetni korak je zgodnja filozofija vzhoda, ki je osredotočena na abstraktno, nedoločeno bit, kjer se še niso vzpostavili jasni razločki med filozofijo in religijo. Stari Grki so začeli ločevati med posamičnim in večnim, kar je vodilo v novoplatonizem. Ta filozofija je predstavila idejo emanacijskega Enega, od katerega vse bivajoče izhaja, pri čemer je ta bit strogo ločena od končnih stvaritev.

Heglovo razumevanje vrhunca razvoja religijskega mišljenja se izraža v zrelem krščanstvu, ki trdi, da je na križu umrl sam Bog. Ta trditev pomeni najvišjo stopnjo dialektike, saj se vseobsegajoče absolutno lahko uveljavi šele za nazaj preko negativnosti in omejenosti dejanskega. S tem Hegel doseže vrhunec svoje filozofske dialektike, kjer se absolutni duh razkriva skozi protislovja in omejitve, kar omogoča njegovo popolno uveljavitev v zgodovinskem razvoju religije.

Mladoheglovci so se poskusili odcepiti od Hegla ravno preko kritike religije. Feuerbach je v tem okviru postavil za tiste čase kontroverzno tezo, da je človek tisti, ki je ustvaril Boga po svoji podobi, in ne obratno. Toda Feuerbach ni želel porušiti religije, ampak jo izpopolniti. Krščanstvo je zanj predstavljalo le nepopolno obliko družbenih odnosov, v katerih smo naše bistvo, ljubezen, preslikali na zunaj obstoječega Boga. Ključno zanj je bilo, da bi se religija udejanila v naših neposrednih odnosih.

Religija pa je po Marxu, kot pravi znamenita formulacija, tudi »opij za ljudstvo«, s čimer ne meri zgolj na omamne lastnosti opija, temveč tudi ponudi razlago, zakaj se ohranja kljub logični argumentaciji ateistov. Enostavno ni dovolj zatrditi, da so verske resnice napačne ali zmotne, saj je očitno, da segajo globlje, v samo družbeno realnost. Na nekem drugem mestu Marx poudari, da so blaga »polna metafizičnih zvitosti in teoloških muh«, iz česar je mogoče sklepati na vloge verovanja v kapitalistični ekonomiji – denimo, da verjamemo, da imajo blaga menjalno vrednost sama po sebi. Zato ni smiselno ostati pri kritiki religije in demistifikaciji njenih pojmov, saj se na tej točki naše delo šele začne – s protislovji, ki jih je Feuerbachova filozofija le začrtala, se je potrebno soočiti v njihovi konkretni obliki in jih zajeti v njihovem izvoru, torej v njihovem materialnem bistvu.

Kljub temu številni misleci priznavajo možnost ohranjanja družbene vezi in občutka pripadnosti, značilnih za religijo, in si v tem smislu ne želijo njene odprave. V Latinski Ameriki se je razvilo gibanje teologije osvoboditve, ki je pravične vidike krščanske religije, kot je pomoč revnim in zatiranim, združevala z marksističnim svetovnim nazorom. Spet drugi religijo vidijo kot sovražnika politike in družbe. Friedrich Nietzsche je krščansko moralo videl kot prepreko človeškega razvoja, saj je zagovarjala vrednote, ki ponižujejo telesnost in življenje v prid trpljenju in odrekanju, Jean-Paul Sartre pa je transcendentni smisel življenja, ki ga ponuja religija, razumel kot poskus pobega pred svobodo bivanja. V bioetiki avtorji religijo pogosto kritizirajo kot neupravičen argument pri vprašanjih splava, evtanazije in lajšanja trpljenja.

Fenomenologija in hermenevtika sta pomembno prispevali k razumevanju religioznega izkustva v 20. stoletju. Fenomenologija, zlasti skozi delo Edmunda Husserla, raziskuje, kako se religiozni fenomeni oblikujejo in dojemajo v človeški zavesti. Karl Jaspers je raziskoval religiozno izkustvo kot vselej individualni, edinstveni odnos do transcendentne celote, ki ostaja sama v sebi nedostopna. Ernst Cassirer je analiziral simbolne forme, skozi katere miti in religiozni simboli strukturirajo človekovo dojemanje sveta. Max Scheler je preučil, kako čustva in duhovni položaj človeka vplivajo na religiozno izkustvo.

Hermenevtika, ki jo je razvijal Martin Heidegger, se osredotoča na interpretacijo religioznih besedil in izkušenj. Heidegger je raziskoval pomen ontološke diference biti in bivajočega v kontekstu metafizike kot ontoteologije. Hans-Georg Gadamer je razvil hermenevtično metodo, ki vključuje dialog med preteklostjo in sedanjostjo ter razumevanje kulturnih in religioznih fenomenov. Rudolf Otto je predstavil koncept »mysterium tremendum et fascinans«, občutje ob srečanju z numinoznim, ki je onstran racionalnega razumevanja. William James in francoski filozofi, kot sta Emmanuel Levinas in Gabriel Marcel, so raziskovali subjektivne in etične vidike religioznega izkustva.

Freud je svojo raziskavo nezavednega začel na področju medicine, kjer se je srečeval z različnimi duševnimi anomalijami. Grška mitologija, z njenim panteonom bogov, je v antičnih časih razlagala naravne in duševne pojave. Freudova klasična izobrazba je vplivala na to, da je pojave, ki jih je opazoval, poimenoval z izrazi iz antične mitologije, kot sta Ojdipov kompleks in sanje o parkah, grških boginjah. Kljub svojemu poskusu, da se znanstveno oddaljil od religije, so na psihoanalizo vplivali tudi religiozni in kulturni konteksti, vključno z judovsko tradicijo, kar kaže na vseprisotnost religije v njegovem delu.

10. kolokvij filozofije športa

Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani Vas vabita k sodelovanju na 10. letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v ponedeljek, 25. novembra 2024 s pričetkom ob 16h v predavalnici D na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Kolokvij se umešča v sklop dogodkov ob vsakoletnem UNESCOvem svetovne dnevu filozofije, ki ga bomo v Sloveniji obeležili v četrtek, 21. 11. 2024 (več na http://www.danfilozofije.net/).

Namen kolokvija je prikazati dejavnost filozofije športa in širše humanistike športa v Sloveniji ter vzpodbuditi dialoški razmislek ob pomembnih filozofskih vprašanjih povezanih s športom. Kolokvij zato tematsko ni zamejen. Poleg raziskovalcev so k sodelovanju s svojimi prispevki povabljeni tudi študenti Fakultete za šport in drugih fakultet, ter ostala zainteresirana javnost.

Povzetek referata (do 200 besed) pošljite na e-naslov philosophy.sport@gmail.com, in sicer najkasneje do petka 15. novembra 2024. Programski odbor bo prispele povzetke pregledal in potrdil do ponedeljka, 18. novembra 2024, nato bo pripravljen program kolokvija, ki bo razposlan širši zainteresirani javnosti.

Posnetke predstavitev referatov na preteklih kolokvijih si lahko ogledate na Youtube strani Slovenskega društva za filozofijo športa:

https://www.youtube.com/channel/UCVqRAIKVYJhtaaQaDa2bX-g/playlists

V upanju, da se srečamo na kolokviju, Vas lepo pozdravljam!

dr. Jernej Pisk, predsednik Slovenskega društva za filozofijo športa

Razpis za Nacionalno izbirno tekmovanje za mednarodno filozofsko olimpijado 2024

Razpis za tekmovanje je javno objavljen in dostopen na spletni strani (povezava >>). O razpisu so bili preko elektronskega sporočila obveščeni tudi vsi srednješolski profesorji filozofije, ki so prejeli dokument z razpisnim gradivom.

Vse profesorje in profesorice filozofije iz srednjih šol vabimo, da prijavite svoje dijakinje in dijake na Nacionalno izbirno tekmovanje za Mednarodno filozofsko olimpijado (IPO 2024), ki bo med 16. in 19. majem 2024 potekala v Helsinkih na Finskem.

Med vašimi dijaki/dijakinjami bomo izbrali dva tekmovalca, ki bosta zastopala Slovenijo na IPO 2024. Vse podrobne informacije o poteku olimpijade (program, prijava, organizacija potovanja) bodo posredovane izbranim kandidatom in njihovim mentorjem oziroma mentoricam po razglasitvi rezultatov (najkasneje do 16.4.2024). Za prijavo izbranih kandidatov na IPO 2024 in za organizacijo potovanja na Finsko je zadolžena Slovenska nacionalna IPO delegacija.

Več o Mednarodni filozofski olimpijadi si lahko preberete na naslednji povezavi >>.

IZBIRNO TEKMOVANJE

Izbirno tekmovanje bo potekalo v petek, 5. aprila 2024, v spletnem okolju z zborom tekmovalcev in tekmovalk na povezavi Zoom ob 14:00. Pisanje razpravljalnega ali interpretativnega eseja v angleščini bo trajalo 4 ure. Esej se piše na računalnik preko spletne platforme, ki preprečuje goljufanje pri pisanju (enak sistem je bil uporabljen za eIPO 2020 in eIPO 2021).

Kandidati za sodelovanje potrebujejo:

  • računalnik,
  • stabilno internetno povezavo,
  • delujočo kamero.

Kandidati lahko sodelujejo od doma ali iz šole. Nadzora svojega mentorja/ice ne potrebujejo. Preostale podrobne tehnične informacije o tekmovanju, povezavo Zoom in navodila za pisanje eseja bodo kandidati in njihovi mentorji/ice dobili po prijavi. Kandidati se bodo lahko pridružili tudi informativnemu spletnemu sestanku v prvem tednu aprila, kjer bomo odgovorili na vsa njihova morebitna vprašanja.

Naslovi in citati za pisanje esejev bodo pripravljeni po vzoru preteklih tekmovanj (na nacionalni in mednarodni ravni) in lahko izhajajo iz naslednjih tematskih sklopov:

  • vprašanje stvarnosti,
  • vprašanje spoznanja,
  • vprašanje morale,
  • posameznik in skupnost,
  • filozofija religije,
  • filozofija umetnosti.

Mentorji in tekmovalci si lahko naslove in citate za pisanje esejev iz preteklih olimpijad ogledajo na naslednji povezavi >>.

POGOJI ZA SODELOVANJE

  • Vsak prijavljen tekmovalec mora biti pripravljen za udeležbo na IPO 2024 med 16. in 19. majem 2024.
  • Vsak pripravljen tekmovalec mora biti pripravljen pokriti stroške prevoza oziroma potovanja na IPO 2024 (stroške bivanja pokrije organizator). Stroške lahko v dogovoru s tekmovalcem krije tudi šola.
  • Vsak prijavljen tekmovalec mora imeti sposobnost tekočega izražanja in pisanja v angleškem jeziku.
  • V skladu s Pravilnikom o tekmovanju v pisanju filozofskega eseja (povezava >>) se mora vsak prijavljen tekmovalec udeležiti šolskega tekmovanja in se uvrstiti na Državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja (povezava >>).

PRIJAVE NA IZBIRNO TEKMOVANJE

Vsaka šola lahko po predhodnem internem izboru prijavi največ 2 tekmovalca/tekmovalki. Mednarodne (IB) in nacionalne oddelke iste šole pri prijavi na Izbirno tekmovanje za IPO upoštevamo kot dva različna prijavitelja.

POSTOPEK PRIJAVE

Prijavo pošljite na slovenia.ipo@gmail.com ali miha.andric@live.com.
Po prijavi boste prejeli potrditveno e-sporočilo.
Rok za prijavo je 29. 3. 2024.

Prijava mora vsebovati:

  • naziv šole,
  • ime, priimek in kontakt mentorja/ice,
  • ime in priimek tekmovalcev,
  • telefonska številka tekmovalcev,
  • e-pošta tekmovalcev.

REZULTATI IZBORA IN OCENJEVANJE

Rezultate tekmovanja bodo vsi prijavljeni kandidati in njihovi mentorji izvedeli po elektronski pošti najkasneje do 16. 4. 2024. Ime, šola, mentorji/ice in eseji izbranih tekmovalcev/tekmovalk bodo tudi javno objavljeni. Ocenjevalna komisija oceni eseje in opravi izbor 2 kandidatov v skladu z mednarodnimi postopki in kriteriji IPO (povezava >>). Ocenjevalna komisija je sestavljena iz IPO mednarodnih ocenjevalcev brez svojih kandidatov na tekmovanju:

– Marjan Šimenc (vodja ocenjevanja),
– Alenka Hladnik (ocenjevalka),
– Miha Andrič (vodja izbirnega tekmovanja in ocenjevalec).

Odgovorna oseba in dodatne informacije:
Miha Andrič
Vodja slovenske IPO delegacije in član Mednarodnega izvršnega odbora IPO
miha.andric@live.com /slovenia.ipo@gmail.com
041624038

16. november 2023 – svetovni dan filozofije

Na pobudo Unesca od leta 2002 vsako leto tretji četrtek novembra obhajamo svetovni dan filozofije. Letošnja osrednja slovenska prireditev ob tem dnevu bo potekala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in bo posvečena položaju filozofije v šoli, njen naslov je Filozofija v šoli, šola v filozofiji. Ob tem dnevu bodo organizirane tudi številne druge prireditve. Več o dnevu filozofije lahko preberete na spletni strani https://danfilozofije.net/ in na Facebookovi strani Slovenskega filozofskega društva.

Tako kot že vrsto let bomo ta dan tudi letos zaznamovali pri učnih urah filozofije. Ob tej priložnosti je izšla šolska revija za vprašanja humanistike Humanist; dijaki 4. letnika pa so na šolskem stopnišču pripravili razstavo karikatur velikih filozofov.

Dr. Andrej Leskovic, profesor filozofije

Revija Humanist (PDF)

Vir: https://www.gjp.si/16-november-2023-svetovni-dan-filozofije/

9. letni kolokvij filozofije športa

Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani vas vabita k sodelovanju na 9. letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v četrtek, 23. novembra 2023 s pričetkom ob 16h v predavalnici A na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Kolokvij se umešča v sklop dogodkov ob vsakoletnem UNESCOvem svetovne dnevu filozofije, ki ga bomo v Sloveniji obeležili v četrtek, 16. 11. 2023 (http://www.danfilozofije.net/)

Namen kolokvija je prikazati dejavnost filozofije športa in širše humanistike športa v Sloveniji ter vzpodbuditi dialoški razmislek ob pomembnih filozofskih vprašanjih povezanih s športom. Kolokvij zato tematsko ni zamejen. Poleg raziskovalcev so k sodelovanju s svojimi prispevki povabljeni tudi študenti Fakultete za šport in drugih fakultet, ter ostala zainteresirana javnost.

Povzetek referata (do 200 besed) pošljite na e-naslov philosophy.sport@gmail.com, in sicer najkasneje do srede 15. novembra 2023. Programski odbor bo prispele povzetke pregledal in potrdil do petka, 17. novembra 2023, nato bo pripravljen program kolokvija, ki bo razposlan širši zainteresirani javnosti.

Posnetke predstavitev referatov na preteklih kolokvijih si lahko ogledate na Youtube strani Slovenskega društva za filozofijo športa:
https://www.youtube.com/channel/UCVqRAIKVYJhtaaQaDa2bX-g/playlists

Filozofija in umetnost

Vabilo k pisanju prispevkov za Filozofski maraton 2023

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden
trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. V letu
2023 se bo odvijal med 13. in 17. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in umetnost. Društvo
poziva oddelčne profesorje_ice, raziskovalce_ke in študente_ke različnih stopenj študija
filozofije in ostalih področij humanistike naj se s svojim prispevkom predstavijo širši
zainteresirani javnosti.

Prijave sprejemamo do 22. 10. 2022 na elektronski naslov filozofskimaraton@gmail.com,
prijavite pa se s 150-250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka, ki naj
vključuje 5 ključnih besed. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni
strani društva.

Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?

Natečaj za filozofski esej z nagradnim skladom z rokom 26. februar 2023

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru prireja nagradni natečaj za dijakinje in dijake iz pisanja filozofskega eseja na temo »Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?«. Namen natečaja je spodbuditi filozofsko razmišljanje in izražanje med srednješolsko populacijo, zato se pričakujejo prispevki, ki bodo s filozofskimi orodji tematizirali etične, epistemološke, znanstvene in druge vidike vpliva podnebnih sprememb na človeka, naravo, družbo in svet. Nekaj možnih vprašanj za filozofsko razpravo o tem neobvezno navajamo spodaj.

Zadnji rok za oddani esej v dolžini od 1000 do 2000 besed je 26. februar 2022, šteje konec tega dneva. Sodelujejo lahko vse dijakinje in dijaki srednjih šol, ki pošljejo svoje izdelke na naslednji naslov: oddelek.za.filozofijo@gmail.com.

Razpisani nagradni sklad natečaja je:

prva nagrada v višini 300 evrov,
druga nagrada v višini 200 evrov,
tretja nagrada v višini 100 evrov.

Natečajno komisijo bodo sestavljali člani_ice Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru: dr. Boris Vezjak, dr. Janez Bregant, dr. Smiljana Gartner in Niko Šetar, mag. fil. in angl.

Imena prejemnic in prejemnikov nagrad bodo objavljena na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru in Facebook strani Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru najkasneje mesec dni po njegovem zaključku.

Oddelek si pridržuje pravico do javne objave vseh nagrajenih esejev. Poslani izdelki na zgoraj navedeni elektronski naslov naj vsebujejo naslednje podatke dijakinje ali dijaka: ime, priimek, bančno številko (TRR) in kopijo dijaške izkaznice.

Prisrčno vabljeni k sodelovanju!

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru

Filozofskih člankov in knjig o globalnem segrevanju in nepovratnih podnebnih spremembah kar mrgoli in jih ne bomo posebej navajali, ker dijakov_inj nočemo pretirano omejevati ne vsebinsko in ne metodološko. Zavoljo lažje orientacije pa naj vseeno naštejemo nekaj možnih izhodišč za razpravo (ki, kot rečeno, niso ne edina in ne obvezujoča): Kaj lahko filozofija oz. filozofi_nje prispeva(jo) k boju proti podnebnim spremembam? Kakšne moralne dolžnosti v zvezi z okoljem imamo že obstoječe generacije do prihodnjih, še neobstoječih generacij ljudi? Koliko so v luči grozečih podnebnih sprememb sploh vredna človeška življenja in v kolikšni meri le-te spreminjajo njihovo tradicionalno vrednotenje? Ali je vsak od nas moralno dolžan po najboljših močeh omejiti oz. zmanjšati svoj ogljični odtis in iz katerih etičnih načel bi se dalo izpeljati tovrstne podnebne dolžnosti? Kakšna je v primerjavi s posamezniki, ki lahko storijo bore malo, odgovornost nacionalnih vlad in svetovnih korporacij za preprečitev podnebne krize in/ali prilagajanje nanjo? Po kakšnem ključu bi bilo najbolj pravično in pošteno med države porazdeliti velikanska bremena in stroške podnebnih ukrepov? Ali je res, kot nas prepričujejo, edino razumno in prav, da popolnoma zaupamo znanosti, ki nas svari pred prihajajočo podnebno kataklizmo? Tudi če nam, kot velja za večino med nami, primanjkuje znanja in razumevanja, ki so potrebni, da bi neodvisno, sami zase pretresli znanstvena dokazila, in kljub posameznim kritičnim glasovom podnebnih skeptikov v znanstveni skupnosti? Kdaj se je o antropogenem globalnem segrevanju sploh oblikoval zadosten znanstveni konsenz in kako so se s tem spremenile naše spoznavne, etične in politične dolžnosti v zvezi z okoljem? Na čem sploh temelji spoznavna avtoriteta, kdo si jo upravičeno lasti? Kako resnične izvedence za podnebna vprašanja sploh ločiti od namišljenih, samooklicanih? Je boj proti podnebnim spremembam naloga političnih elit ali pa zahtevajo izzivi prihodnosti angažma slehernika? Se bo dalo prihodnje podnebne izzive rešiti izključno z razvojem novih tehnologij ali pa bo treba za rešitev planeta korenito spremeniti naše ustaljene navade in potraten življenjski slog?

Ob svetovnem dnevu filozofije: Kritično o kritičnem mišljenju

Poslušaj na: https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174914414

V dandanašnjih časih imamo polna usta ‘kritik’ pa ‘kritičnih’ žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Maja Ratej

Kritičnemu mišljenju grozi nenavadna usoda, da se lahko sprevrže v svoje nasprotje

Unesco je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije

Unescov svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 zaznamujemo tretji četrtek v novembru, je vsakič posvečen obravnavi določene aktualne teme. Letos je to pojem kritičnega mišljenja, ki mu bo posvečen tudi osrednji dogodek v Sloveniji.

Dogodek, ki so ga naslovili Kdo razmišlja kritično?, organizirajo v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Na pogovoru o pomenu kritičnega razmišljanja bodo sodelovali Danilo ŠusterMaja Vačun in Boris Vezjak z oddelka za filozofijo te fakultete ter Andraž Stožer z mariborske medicinske fakultete, kot slavnostni govorci pa bodo nastopili Gašper Hrastelj kot predstavnik Unesca Slovenije, Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta in Friderik Klampfer z mariborske filozofske fakultete. Dogodek v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča se začne ob 11. uri.

Razmislek o pojmu kritičnega mišljenja
Svetovni dan filozofije je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, letos bo namenjen skupnemu premisleku pojma, “ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo“, piše na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu filozofije. Gre za koncept kritičnega mišljenja, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja.

Kako do večje kritičnosti razmislekov
Filozofija ponuja več metod za večjo kritičnost razmislekov, tudi Sokratove dialektike, s pomočjo katere se je antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka. To je počel na način, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več mogoče najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum, se pravi mislim, torej sem. Obstajajo še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.

Razumevanje sveta okoli nas in nas v njem
Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina,” še piše na Unescovi spletni strani. Zato si v dialogu z njimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati.

P. G.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kriticnemu-misljenju-grozi-nenavadna-usoda-da-se-lahko-sprevrze-v-svoje-nasprotje/647675