»Relevantnost sodobne filozofije za pouk filozofije v gimnaziji«

Vabimo vas na seminar, ki bo 18. marca 2022.

Ciljna skupina: gimnazijski profesorji/profesorice filozofije.

Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje.

Cilj: seznaniti se z vsebinskimi novostmi na področju praktične filozofije/etike, zlasti povezavo med tradicijo in sodobno uporabno etiko, naučiti se uporabe dialoškega pristopa pri pouku obravnavanih snovi.

Predavatelji in teme:
• Aktualna vprašanja sodobne etike – Vojko Strahovnik
• Fenomenologija, kognitivna znanost in poučevanje filozofije – Sebastjan Vörös
• Aktualnost kantovske etike – Aljoša Kravanja
• Didaktične refleksije – Marjan Šimenc

Obveznosti udeležencev/udeleženk: aktivno sodelovanje na delavnicah in vajah, priprava osnutka učne ure, poročil o njeni izvedbi.

Pogoji udeležbe: učitelji/učiteljice filozofije v gimnaziji, učitelji/učiteljice državljanske in domovinske kulture ter etike v osnovni šoli, učitelji/učiteljice filozofije za otroke v osnovni šoli

Način izvedbe: program bomo izvedli v živo, na daljavo le, če bodo tako zahtevale okoliščine. Za udeležbo na kontaktnem delu izvedbe je obvezen PCT pogoj.

Rok za prijavo je 9. 3. 2022. Rok za morebitno odjavo je 10. 3. 2022.

Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom programa, morebitno gradivo pa boste prejeli na samem seminarju.

Način prijave je zgolj preko spletne aplikacije KATIS https://paka3.mss.edus.si/Katis/Prijava.aspx

Kotizacija: 61,81 EUR. V ceno je že vključen 22-% DDV.

Pridržujemo si pravico do prilagoditve izvedbe programa skladno s priporočili NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu ursa.gruden@ff.uni-lj.si ali na telefonski številki (01) 241 1048.

»Filozofija za otroke: vzpostavljanje dialoškega in sodelovalnega mišljenja v razredu«

Vabimo vas na seminar, ki bo 25. marca 2022.

Ciljna skupina: učitelji/učiteljice izbirnega predmeta filozofija za otroke, pa tudi vsi ostali osnovnošolski učitelji ali učiteljice in vzgojitelji ali vzgojiteljice v vrtcu.

Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje.

Cilj: usposobiti udeležence/udeleženke za vzpostavitev skupnosti raziskovanja v razredu, ki temelji na skrbnem, dialoškem in sodelovalnem mišljenju.

Obveznosti udeležencev/udeleženk: organizacija skupnosti raziskovanja v razredu, pisno poročilo z analizo o njegovi izvedbi.

Pogoji udeležbe: osnovnošolski učitelji/učiteljice filozofije za otroke, vsi osnovnošolski učitelji/ učiteljice, vzgojitelji/vzgojiteljice v vrtcu.

Način izvedbe: program bomo izvedli v živo, na daljavo le, če bodo tako zahtevale okoliščine.

Rok za prijavo je 14. 3. 2022. Rok za morebitno odjavo je 15. 3. 2022.

Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom programa, morebitno gradivo pa boste prejeli na samem seminarju.

Način prijave je zgolj preko spletne aplikacije KATIS https://paka3.mss.edus.si/Katis/Prijava.aspx

Kotizacija: 36,23 EUR za zaposlene v zavodih na področju VIZ, ki jih na izobraževanje napoti ravnatelj/-ica. 72,46 EUR za druge udeležence/-ke. V ceno je že vključen 22-% DDV.

Pridržujemo si pravico do prilagoditve izvedbe programa skladno s priporočili NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu ursa.gruden@ff.uni-lj.si  ali na telefonski številki (01) 241 1048.

Filozofski maraton 2021/22: Filozofija in smrt

Tokratni Filozofski maraton bo posvečen fenomenu smrti. V toku mišljenja in raziskovanja življenja in sveta okrog nas, naj gre za neposredno izkustvo ali ne, nikakor ne moremo ubežati vprašanjem, ki sicer neizogibno prežijo na vsa živa bitja, a jih v kontekstu lastnega bivanja prevprašuje zgolj človek sam: kako pa je s smrtjo? Kaj se zgodi, ko več nisem? Kako misliti smrt kot nekaj, kar nas zadeva že v času, preden sploh stopimo pred njo? Smrt je v resnici nadvse izmuzljiva; o njej ne moremo izrekati neposrednih trditev, saj je kot koncept prazna, zato smo o njej v tem okviru vedno prisiljeni govoriti na metaforični ravni. Ko se ji poskušamo približati, vedno pričnemo iz nekakšne negotovosti in nevednosti; o njej se izrekamo posredno, obravnavajoč njene bolj konkretne razsežnosti in določila.

Filozofski maraton bo po že ustaljeni navadi potekal polnih pet dni, in sicer letos izjemoma med 14. in 18. 2. 2022 v spletnem okolju, saj smo ga bili lani novembra primorani prestaviti zavoljo pandemičnih okoliščin in ukrepov. Predavanja, na katerih sodelujejo tako študentje kot profesorji, so združena v tematske sklope, kjer se bo našlo nekaj za vsakogar: od psihoanlitičnih interpretacij, prek eksistencializma, fenomenologije, azijskih filozofij, moralne teorije in filozofije religije, pa vse do poststrukturalizma in estetsko-političnih dimenzij smrti.

Več informacij in povzetki predavanj se nahajajo na spletni strani društva: www.drustvosfd.si

ZOOM LINK: https://uni-lj-si.zoom.us/j/94796699570

PROGRAM:

PONEDELJEK, 14. 2. 2022

• Tara Peternell, »UVODNI NAGOVOR PREDSEDNICE ŠTUDENTSKEGA FILOZOFSKEGA DRUŠTVA« (15:20–15:30)
• Žan Sever, »PODGANAR IN NJEGOV TRANSCENDENTALNI REP« (15:30–16:30)
• Maj Hrovatin, »SMRT STRAHU PRED SMRTJO« (16:30–17:30)
• Luka Mayer, »UGODA I SMRT U PSIHOANALITIČKOJ TEORIJI« (17:30–18:30)
• Eva Dolar Bahovec, »LEPOTNA MASKA SMRTI« (18:40–19:40)
• Dali Regent, Gaja Lukacs-Čufer, »PRAKTIKUM V OKVIRU PREDAVANJA LEPOTNA MASKA SMRTI« (19:40–20:30)

TOREK, 15. 2. 2022

• Zmago Švajncer Vrečko, »OBOGATITEV BIVANJA DEMENTNEGA ČLOVEKA: FENOMENOLOŠKO-BIOETIČNA RAZPRAVA« (13:00–14:00)
• Mihael Hötzl, »TUBIT IN SMRT: VIDIK KONČNOSTI ŽIVLJENJA SKOZI FILOZOFIJO MARTINA HEIDEGGERJA« (14:00–15:00)
• Tijana Arih, »RAZMIŠLJANJE O SMRTI V ČASU KRIZE« (15:00–16:00)
• Alena Begić, »(VZ)TRAJATI: IMANENCA NEKEGA ŽIVLJENJA ONSTRAN ŽIVETEGA, SMRTI IN VEČNOSTI« (16:00–17:00)
• Marko Markič, »KONČNOST KOT TEMELJ SAMOLASTNEGA SMISLA SVETA« (17:00–18:30)

SREDA, 16. 2. 2022

• Tara Peternell, »JISEI – PRVINE ZEN BUDIZMA V POSLEDNJIH PESMIH O SMRTI« (12:00–13:00)
• Martin Mikolič, »BUDIZEM IN SREČKO KOSOVEL:SAMOMOR« (13:00–14:00)
• Matej Kapus, »SAMADHIMARANA – OPUSTITI DIH« (14:00–15:00)
• Jaka Bombač, »UMIRANJE IN SANJANJE V TIBETANSKEM BUDIZMU« (15:00–16:00)
• Sebastjan Pešec, »VREDNOTENJE SMRTI PRI ZHUANGZIJU« (16:00–17:00)
• Nina Petek, »NAČINI SOOČANJA Z MINLJIVOSTJO V ZGODNJEM INDIJSKEM BUDIZMU« (17:00–18:30)

ČETRTEK, 17. 2. 2022

• David Tomažin, »FILOZOFIJA PRAVIČNEGA POKOPA« (13:00–14:00)
• Eileen Bucik, »LJUBEZENSKA SMRT NESMRTNE DUŠE« (14:00–15:00)
• Jakov Kalajžić, »LIFE OR DEATH? HEGESIAS’ PATH TO EUDAIMONIA« (15:00–16:00)
• Tinkara Tihelj, »O EVTANAZIJI V SLOVENIJI« (16:00–17:00)
• Matjaž Potrč, »FILOZOFSKI ZOMBI« (17:00–18:30)

PETEK, 18. 2. 2022

• Matija Pušnik, »SMRT NARCISU« (13:00–14:00)
• Tjaša Pirnar, »SMRT – ČAS ŽIVLJENJA« (14:00–15:00)
• Andraž Dolinšek, »ESTETIZACIJA SMRTI – LITERATURA DRUŽBENIH PRETRESOV« (15:00–16:00)
• Sara Svati Sharan, »MOLK, NEMOGOČI OBJEKT ZNOTRAJ GOVORICE IN »SMRT« JAVNEGA IZREKANJA« (16:00–17:00)
• Nesa Vrečer, »TEORETSKI ASPEKTI INTIMNOPARTNERSKIH UMOROV« (17:00–18:00)

»Filozofija nas opozarja na kontekst, v katerem okoljski problemi sploh vznikajo.«

Ob svetovnem dnevu filozofije o vlogi te vede pri soočanju z okoljsko krizo

Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore.

»Filozofija se želi vprašati, kako sploh pridemo do takšnih duhovnih razpoloženj in miselnih okvirjev, da lahko sprožimo planetarno krizo.«

Vir in posnetek na: https://radioprvi.rtvslo.si/2021/11/dan-filozofije/

Ali smo okoljsko opismenjeni?

Virtualna okrogla miza ob svetovnem dnevu filozofije

Vsak tretji četrtek v novembru praznujemo UNESCO svetovni dan filozofije. UNESCO, ki poudarja pomen filozofije kot najbolj univerzalne vede vseh časov in prostorov, hkrati opozarja na vrednost praktično usmerjenih filozofskih študijev, zato je bila letošnja tematika dneva filozofije posvečena okoljski etiki in njeni vlogi pri ohranjanju našega življenjskega sveta.

Letošnja tema virtualne okrogle mize, ki so jo 18. novembra tradicionalno organizirali Slovensko filozofsko društvo, Društvo za razvoj humanistike, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Pedagoški inštitut ter Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, je bila naslovljena Filozofija v antropocenu – etika in okoljska pismenost. Njen namen je bil poudariti pomen filozofije v reševanju podnebne krize, o čemur so razpravljali dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Nadja Furlan Štante (Znanstveno-raziskovalno središče Koper), dr. Luka Omladič (Inštitut za aplikativno etiko), Niko Šetar (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) ter študenti, dijaki in učenci.

Poseben gost okrogle mize je bil predsednik Mednarodne zveze filozofskih društev Luca Maria Scarantino, ki je čestital celotni filozofski znanosti, saj je po njegovih besedah le-ta pomemben akter na globalnem področju reševanja podnebne krize. Poudaril je tudi pomen poučevanje filozofije, saj se jo, tako kot matematiko, kontinuirano poučuje že od antike naprej. Uvodnemu pozdravu se je iz pariškega UNESCO zasedanja pridružil tudi Gašper Hrastelj, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Gostje okrogle mize so z moderatorjem dr. Tomažem Grušovnikom, izrednim profesorjem za filozofijo vzgoje in izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, odprli teme, ki se navezujejo na okoljsko krizo in izgledov za prihodnost, človekovo moralno odgovornost do okolja, pravično razporeditve bremen podnebnih sprememb in onesnaževanja, izkoriščanja okolja z drugimi oblikami eksploatacije, izobraževanja za okoljsko etiko in trajnostni razvoj.

Svetovno priznana klimatologinja, soprejemnica Nobelove nagrade leta 2007 dr. Lučka Kajfež Bogataj je predstavila podatke, ki jasno kažejo na posledice antropogenega – človekova vpliva na okolje. »Danes imamo podatke, ki slonijo na 140-letnih opazovanjih in delovanjih satelitov, ki jasno kažejo na podnebne spremembe. Energijo, ki jo vedno več potrebujemo, jo še vedno zažgemo in tako dobimo produkt CO2. Polovico tega izgorevanja gre v ozračje. Tudi v Sloveniji imamo zelo nazorne podatke, kako se je naša država ogrevala. Zato ne drži, da ne moremo vedeti, kaj se dogaja z globalnim segrevanjem, ampak nočemo vedeti,« je poudarila Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Dr. Luka Omladič, okoljski filozof in okoljski aktivist z Inštituta za aplikativno etiko je predstavil podatke, ki kažejo, da je za polovico izpusta CO2 odgovornih deset procentov najbogatejših na svetu: »Gre za neravnovesje v odgovornosti. Kaj pomeni beseda odgovoren – na to vpliva življenjski slog (prehrana, potovanja itd.). Bogatejši so tisti, ki so bolj odporni na škodo, lažje se ji izognejo, sanirajo (npr. pri požarih v Kaliforniji bogati imajo svoje gasilke enote okoli svojih hiš). Torej tisti, ki so reprezentirani v odločevalskih procesih, se morajo najbolj spremeniti, ampak se ne, ker so odporni na spremembe. Poanta podnebnega gibanja je poudarjanje pravičnosti. Vendar ne gre le za pravičnost, ampak to postaja del razrednega diskurza.«

Prisotni so se strinjali, da se v bodoče organizira širše srečanje, na katerem se vključi več deležnikov, saj okoljsko problematiko ljudje zaznamo le skozi znanost, kar je abstrakcija, oddaljena od vsakodnevnega razumevanja. Poleg tega je potrebno prepoznati voditelje, ki lahko pripomorejo k spremembam, zato je pri reševanju problema potrebna interdisciplinarnost. Z reševanjem okoljske problematike se ukvarja tudi mlajša populacija, zato so svoje poglede na okoljsko etiko predstavili učenci Srednje šole Domžale, dijaki Prve Gimnazije Maribor in Gimnazije Ilirska Bistrica ter študenti Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Slednji so na podlagi raziskav ugotovili, da se najmlajši bolj zavedajo narave in bolj sočustvujejo z njo, kar je potrdila tudi vzgojiteljica Tina Mahnič iz Vrtca Košana. Ob tem je dr. Lučka Kajfež Bogataj poudarila, da je potrebno šolske kurikulume pri različnih predmetih dopolniti tudi s temami s področja podnebnih sprememb.

K boljšemu razumevanje zelo aktualne družbene teme bo pripomogla tudi knjižica Osnove okoljske etike, ki jo je izdalo Slovensko filozofsko društvo in je javno dostopna na njihovi spletni strani.

Vir: https://www.si21.com/Svet/Ali-smo-okoljsko-opismenjeni/

Ob svetovnem dnevu filozofije okrogla miza o etiki in okoljski pismenosti

Ob svetovnem dnevu filozofije je na spletu potekala okrogla miza z naslovom Filozofija v antropocenu – etika in okoljska pismenost. Namenjena je bila osveščanju globalnega prebivalstva glede izjemnega pomena filozofije za negovanje kritičnega mišljenja, kulture dialoga, miru in promocije človekovih pravic, so zapisali njeni pripravljavci.

Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Mednarodne zveze filozofskih društev Luca Maria Scarantino, ki je med drugim poudaril, da v sodobnosti filozofija sodeluje z drugimi vedami ter izpostavil pomen poučevanja filozofije, ki je ob matematiki edina disciplina, ki se jo neprekinjeno poučuje od antike naprej, saj, kot je dejal, ravno filozofija človeku ponuja pomembno orientacijo v nepredvidljivem svetu.

Filozof Tomaž Grušovnik, ki je povezoval okroglo mizo, je poudaril, da je filozofija zaradi nerazumevanja večkrat odrinjena iz javnega življenja, zato se je Unesco odločil, da njeno vrednost izpostavi ob svetovnem dnevu filozofije. Obeležujemo ga na tretji četrtek v novembru, letošnja tema je posvečena okoljski etiki.

Generalni sekretar slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj je spomnil, da v Sloveniji svetovni dan filozofije v Sloveniji obeležujemo od leta 2005. Kot je poudaril, je želja Unesca, “da se vse pluralnosti in izzive, s katerimi se sooča svet, naredi razumljive s pomočjo filozofije”.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se je najprej posvetila vprašanju, kako vemo, da se podnebje spreminja kot posledica človekovega vpliva na okolje. Kot je povedala, meteorologija razpolaga s podatki opazovanj za obdobje več kot 150, poleg tega je vrsta indicev, ki kažejo, kako se je naš življenjski slog spremenil v zvezi z rabo energije. Po njenih besedah je jasno, da se podnebje spreminja, pri čemer je prstni odtis človeka jasno viden.

Okoljski filozof Luka Omladič se je med drugim osredotočil na vprašanje podnebne pravičnosti, ki je, kot je dejal, v središču razprav o podnebnih spremembah. Po njegovih besedah je dejstvo, da je za polovico izpustov ogljika odgovornih deset odstotkov najbogatejših ljudi na svetu, medtem ko je glede škode ravno obratno; bogatejši so odpornejši na škodo. Vendar pa imajo moč odločanja v rokah bogati, ne le posamezniki, ampak tudi korporacije. Ker bi se torej morali spremeniti bogati, je podnebna pravičnost tako izpostavljena pri podnebnem gibanju, je pojasnil.

Teologinja Nadja Furlan Štante se je posvetila odnosa religije do okoljske problematike. Po njenih besedah imajo religije, ne glede na to, da živimo v sekulariziranem svetu, pomembno vlogo pri oblikovanja našega odnosa do narave. Judovstvo, krščanstvo in islam so vsi močno potopljeni v antropocentristično miselno paradigmo, je pa po njenih besedah zanimivo, da vse tri religije v zadnjih desetletjih močno brskajo po svoji teološki doktrini in iščejo t.i. ekološko potrjujočo okoljsko duhovnost.

Lučka Kajfež Bogataj je med drugim opozorila še, da je okoljski aktivizem potreben na vseh ravneh in dodala, da pogreša vključevanje akterjev iz vrst znanosti. Sama sicer zadnje čase vlaga napore v to, da bi se okoljske vsebine vključile v šolski sistem. Menila je tudi, da so klimatologi “svoje že oddelali”, da so zdaj na vrsti drugi, tudi filozofija, zato je pripravila več vprašanj – med drugim bi potrebovali odgovor na vprašanje, kdo lahko odloča o prihodnosti sveta.

Mladi raziskovalec z oddelka za filozofijo na mariborski filozofski fakulteti Niko Šetar pa je spregovoril o tem, zakaj je mogoče večkrat slišati, da podnebne spremembe ne obstajajo. Kot je dejal, za tem stojijo mednarodne korporacije, ki jim ni v interesu, da bi sprejeli zelene politike in ki poskušajo ohranjati status quo. Da bi preprečili sprejemanje zelenih politik, pošiljajo lobiste, ki ljudi prepričujejo, da podnebne spremembe ne obstajajo, obenem poskušajo neposredno vplivati na znanstvenike.

V razpravi, ki so jo organizirali Slovensko filozofsko društvo, Društvo za razvoj humanistike, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Pedagoški inštitut in Slovenska nacionalna komisija za Unesco, so sodelovali tudi študenti, dijaki in učenci.

Vir: http://znanost.sta.si/2967872/ob-svetovnem-dnevu-filozofije-okrogla-miza-o-etiki-in-okoljski-pismenosti

O »šampanjski distribuciji«, grešni naravi in okoljski (ne)etiki

Podnebna pravičnost ali kako je za polovico izpustov ogljika odgovornih 10 odstotkov najbogatejših ljudi sveta, ki so tudi najbolj odporni na škodo.

Živimo v geološki dobi, antropocenu, v katerem človekov vpliv na okolje spreminja geološko strukturo planeta in v katerem so vremenski ekstremi in posledično naravne katastrofe postali »običajen« pojav. Države, tudi Slovenija, ne ukrepajo, kot bi morale. Zakaj in kje naša okoljska etika šepa?

Od leta 1850 do danes so se emisije CO2 v ozračju povečale za polovico. »Dvomiti o tem, da se podnebje globalno spreminja in da tudi Slovenija ni izjema, saj ima že od 80. let prejšnjega stoletja pretopla leta, kaže na to, da tega nočemo vedeti,« je na okrogli mizi, pod katero se je podpisalo pet organizatorjev, med njimi tudi Slovensko filozofsko društvo in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, dejala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Po drugi svetovni vojni raba fosilne energije narašča, porabimo pa jo na primitiven način: zažgemo jo. Torej nismo boljši od jamskega človeka. Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Čeprav so si bili razpravljavci enotni, da okoljska kriza ni le kriza pravičnosti, temveč je tudi družbena in razredna kriza, kriza (ne)enakosti spolov, religije, simbolnih vrednot …, pa ostaja med osrednjimi vprašanji o podnebnih spremembah tisto o podnebni pravičnosti. Z grafom šampanjskega kozarca jo je ponazoril okoljski filozof dr. Luka Omladič:

Tako poudarjena podnebna pravičnost ni moralizem. Ampak postaja poltičen in tudi razredni diskurz, ker izpostavlja dvoje: da je »šampanjska distirubcija« tista, ki generira podnebno krizo in istočasno blokira njeno reševanje. Dr. Luka Omladič

»Za polovico izpustov ogljika je odgovornih 10 odstotkov najbogatejših ljudi na svetu. Spodnja polovica najrevnejših je globalno odgovorna le za sedem odstotkov izpustov.« Glede škode je ravno obratno. Bogatejši, kaže »kozarec«, so bolj odporni na škodo, lažje se ji ognejo in jo prebolijo. »Vemo, da moramo v primeru zmanjšanja izpustov spremeniti življenjski slog in prakse podjetij. A katera podjetja je treba reformirati in kateri slog spremeniti? Odgovor je jasen: Tista, na vrhu šampanjskega kozarca,« je še dejal. Tako poudarjena podnebna pravičnost po njegovem ni moralizem, ampak postaja političen in tudi razredni diskurz, ker izpostavlja dvoje: da je »šampanjska distribucija« tista, ki generira podnebno krizo in istočasno blokira njeno reševanje. Ali kot je opozorila Bogatajeva: da različen okoljski odtis ne obstaja le med državami, ampak tudi med spoloma: »Samski moški ima za skoraj tretjino večji okoljski odtis kot samska ženska.«

Kaj pa religije in okoljska pismenost?

V krščanski doktrini je narava, denimo, grešna sama po sebi. Vse ostalo je interpertacija grešnosti. Dr. Nadja Furlan Štante

Izjemno vlogo imajo, odgovarja teologinja dr. Nadja Furlan Štante, raziskovalka v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, saj so »ohranjevalke in tudi proizvajalke smisla vrednot«. Judovstvo, krščanstvo in islam v zadnjih desetletjih močno brskajo po teološki doktrini glede okoljskega vprašanja in kritično preizprašujejo tudi svoja tolmačenja svetopisemskih pasusov, kot je, denimo, pasus o človeku kot kroni stvarstva, dodaja Štantetova: »V krščanski doktrini je narava, denimo, grešna sama po sebi, vse ostalo je interpretacija grešnosti«.

Mednarodne korporacije zaradi profita preprečujejo sprejemanje novih zelenih politik prek lobistov, ki prepričujejo politike in javnost, da podnebne spremembe ne obstajajo. Tako prikrivanje resnice v filozofija imenuje spoznavna škodoželjnost. Niko Šetar

Če se mladi raziskovalec na mariborski Filozofski fakulteti Niko Šetar strinja, da so mladi najbolj prizadeti zaradi podnebnih sprememb, pa Bogatajeva opozarja tudi na starejšo populacijo, ki težko prenaša vremenske pritiske. Bogatajeva sicer pogreša okoljski aktivizem in še več osveščanja pri stroki, zadolženi za okoljsko področje in upa, da bodo premiki čim prej v šolskem sistemu. Kako? »Da podnebne vsebine smiselno vključimo v kurikulum pri različnih predmetih.« Okoljsko bolj izobraženi ljudje bodo manj nasedali manipulacijam velikih korporacij, ki po Šetarju zgolj zaradi dobičkov »preprečujejo sprejemanje novih zelenih politik prek lobistov, ki prepričujejo politike in javnost, da podnebne spremembe ne obstajajo«. Tako prikrivanje resnice filozofija imenuje spoznavna škodoželjnost.

Polona Malovrh

Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/o-sampanjski-distribuciji-gresni-naravi-in-okoljski-ne-etiki/

Svetovni dan filozofije

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. Tako prav danes obeležujemo svetovni dan filozofije, ki je mati vseh znanosti in vzpodbuja kritično mišljenje ter preizpraševanje predpostavk v skladu s katerimi živimo. Letošnji osrednjo dogodek v Sloveniji poteka pod geslom Filozofija v antropocenu – etika in okoljska pismenost. K pogovoru smo povabili Tomaža Grušovnika, filozofa in predavatelja na pedagoški fakulteti univerze na Primorskem.

Posnetek na: https://cba.fro.at/528407

Oblikovanje prispevka: Nika Škof

Vir: https://www.agora.at/news/detail/svetovni-dan-filozofije-i-welttag-der-philosophie

Kolokvij filozofije športa 2021

Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani vas vabita k sodelovanju na letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v sredo, 17. novembra 2021 s pričetkom ob 15h.

Glede na trenutno zdravstveno situacijo se predvideva, da bo kolokvij potekal v  živo v predavalnici D na Fakulteti za šport v Ljubljani, ob izpolnjevanju aktualnih PCT pogojev.

Kolokvij se umešča v sklop dogodkov ob vsakoletnem UNESCOvem svetovne  dnevu filozofije, ki ga bomo v Sloveniji obeležili v četrtek, 18. 11. 2021. Več na http://www.danfilozofije.net/

Namen kolokvija je prikazati dejavnost filozofije športa in širše humanistike športa v Sloveniji ter vzpodbuditi dialoški razmislek ob pomembnih filozofskih vprašanjih povezanih s športom.  Kolokvij zato tematsko ni zamejen. Poleg raziskovalcev so k sodelovanju s svojimi prispevki  povabljeni tudi študenti Fakultete za šport in drugih fakultet, ter ostala zainteresirana javnost.

Povzetek referata (do 150 besed) pošljite na e-naslov philosophy.sport@gmail.com, in sicer  najkasneje do petka 5. novembra 2021. Programski odbor bo prispele povzetke pregledal in  potrdil do 8. novembra 2021, nato bo pripravljen program kolokvija, ki bo razposlan širši  zainteresirani javnosti. 

Posnetke predstavitev referatov na preteklih kolokvijih si lahko ogledate na Youtube strani  Slovenskega društva za filozofijo športa:

https://www.youtube.com/channel/UCVqRAIKVYJhtaaQaDa2bX-g/playlists

V upanju, da se srečamo na kolokviju, Vas lepo pozdravljam!

Dr. Jernej Pisk, predsednik Slovenskega društva za filozofijo športa

Napotili:

http://www.filozofija-sporta.si/

https://www.facebook.com/filozofija.sporta

Poučevanje mišljenja – filozofsko raziskovanje v razredu

V četrtek, 8. aprila 2021 ob 18. uri, vabljeni na spletno predavanje Slovenskega filozofskega društva. Predavala bo priznana predavateljica prof. ddr. Daniela G. Camhy iz avstrijskega Inštituta za filozofijo z otroki in mladostniki, ki deluje v okviru Univerze v Gradcu. Predavanje z naslovom “Teaching Thinking – Philosophical Inquiry in the Classroom” bo potekalo v angleškem jeziku.

Predavanja se lahko udeležite na naslednji povezavi:

Join Zoom Meeting

https://uni-lj-si.zoom.us/j/93728870344

Prof. ddr. Daniela G. Camhy je ustanoviteljica in vodja Inštituta za filozofijo z otroki in mladostniki, ki je lani obeležil 35. obletnico obstoja in je bil prvi tovrsten inštitut v Evropi. Predavala je na več univerzah v Evropi in Aziji, od leta 1990 poučuje na Inštitutu za filozofijo na graški univerzi. Njena področja raziskovanja in poučevanja so: filozofija jezika, lingvistika, praktična filozofija in etika, filozofija vzgoje, filozofiranje z otroki in mladostniki, didaktika filozofije, človekove pravice, politična vzgoja in demokracija.

Predavateljica vodi seminarje in delavnice za študente, pedagoške delavce in starše v številnih državah. Deluje tudi kot svetovalka šolam, fakultetam in nevladnim organizacijam. Organizirala in vodila je več kot 35 raziskovalnih in evropskih projektov. Med drugim je tudi ustanovna članica ICPIC (International Council for Philosophical Inquiry with Children) ter SOPHIA (the European Foundation for the Advancement of Doing Philosophy with Children). Za svoje delo je prejela več uglednih priznanj, med drugim mednarodno nagrado Henri La Fontaine za humanizem (2012).

Vabljeni!

Dogodek finančno podpira Avstrijski kulturni forum iz Ljubljane