Kako se bo sredi umetne inteligence znašel človek

Okrogla miza ob svetovnem dnevu filozofije, ki je letos posvečen umetni inteligenci

Kako se razlikujeta ali pa sta si podobna človeško mišljenje in umetna inteligenca, kako slednja spreminja status človeka? To sta dve temi, o katerih se bodo na svetovni dan filozofije pogovarjali strokovnjaki, dijaki in študentje.

Okroglo mizo so naslovili Umetna inteligenca: Življenje v času robotov in transhumanizma, na njej pa bodo sodelovali Cene Bavec, Janez Bregant, Marko Grobelnik, Olga Markič in Luka Omladič skupaj z dijaki in študenti.

Času primerno se bo okrogla miza odvila v spletni obliki, kar je morda tudi eden redkih dogodkov v teh razmerah, pri katerih se izvedba dejansko ujema tudi s samo vsebino prireditve.

Spletna okrogla miza, ki jo bo z vabljenimi strokovnjaki ter z dijaki gimnazij Domžale in Novo mesto ter s študenti Pedagoške fakultete iz Kopra moderiral Tomaž Grušovnik, se bo začela ob 11.00. V živo jo bo mogoče spremljati na spletni strani dneva filozofije (danfilozofije.net) ter na Facebooku na profilih Slovenskega filozofskega društva, Društva za razvoj humanistike – Zofijinih ljubimcev in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Dogodek poteka pod okriljem Urada za Unesco, Unesco Ircai, Slovenskega filozofskega društva ter Univerze na Primorskem – Pedagoške fakultete, Pedagoškega inštituta in Društva za razvoj humanistike.

Unesco je dan filozofije letos v celoti posvetil temam, povezanim z umetno inteligenco v širšem pomenu. Pogovarjali se bodo o razlikah in podobnostih med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco, o spremenjenem statusu človeka v dobi umetne inteligence, o robotski etiki, politični ureditvi v digitaliziranih družbah, rudarjenju podatkov in vprašanju zasebnosti, o prihodnosti poklicev ob avtomatizaciji dela, pedagogiki v informacijski dobi, odvisnosti od pametnih telefonov ter preostalih izzivih, “na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo”.

V informacijski dobi si večina ne zna več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije in brskanja po spletu. Ob tem nas preseneča globina posegov naprav v naša življenja. Iskanje po medmrežju nam na primer ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čemer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja avtonomnih sistemov. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki že bojijo brezposelnosti. Pojavljajo se tudi dileme ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti.

Razvoj informacijske tehnologije ne prinaša zgolj rešitev in novih priložnosti, ampak tudi številne izzive in nevarnosti, med njimi tudi odvisnosti. Filozofija kot disciplina, ki refleksira sodobne pojave v njihovih spoznavnih, moralnih in bivanjskih razsežnostih, tako ne more mimo razmisleka o umetni inteligenci in njenem vplivu na življenja, so še zapisali organizatorji pogovora.

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k praznovanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi Unesco. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za Unesco in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji zaznamujemo Unescov svetovni dan filozofije od leta 2005.

M. K., MMC

SFD v poletnem času in poziv k zbiranju fotografij obeležij filozofinj in filozofov

Spoštovane filozofske entuziastke in entuziasti,

Zdi se, da smo prebrodili zdravstveno krizo in pred nami je poletje, ki pa bo vendarle letos nekoliko drugačno od preteklih. Pri SFD smo se ob premlevanju trenutne situacije odločili, da vam tudi poleti ponudimo posamezne e-dogodke, ki smo jih v aprilu in maju predstavljali v okviru serije “Filozofija v karanteni”.

Prav tako pa pričenjamo z zbiranjem fotografij obeležij, denimo kipov ali spominskih plošč, ki so posvečena različnim filozofom na slovenskih tleh, pri čemer štejejo tudi napisi ulic ali trgov, poimenovanih po filozofinjah in filozofih.

Fotografije obeležij z navedbo lokacije in imena ter priimka fotografa pošljite na naš elektronski naslov drustvo.ljsfd@guest.arnes.si, s čemer se tudi strinjate z njihovo objavo na naši spletni in FB strani (ter drugih medijih).

Tisti ali tistemu, ki bo posredoval največje število fotografij obeležij različnih filozofov, bo komisija podelila knjižno nagrado.

Akcija se zaključi ob naslednjem občnem zboru, ki bo konec novembra oziroma v začetku decembra 2020.

Vir in več na: http://www.sfd-drustvo.si/2499-2/

Prenovljena spletna stran revije Anthropos

Spoštovani sodelavci pri Slovenskem filozofskem društvu (SFD) in reviji Anthropos. Na domeni  http://www.anthropos.si/ je zaživela prenovljena podoba spletne strani revije in je zdaj na voljo vsem v uporabo. Stara stran je še naprej dosegljiva na naslovu http://www2.arnes.si/~anthropos/ in na njej še vedno gostimo arhivske članke.

Na kratko  o sestavnih delih prenovljene strani:

– celotna stran je zasnovana tako, da tvori smiselni podaljšek matične strani SFD, čeprav je zgrajena od začetka na novo. V ta namen smo prilagodili barve, menije in pisave tako, da ustrezajo matični strani SFD, a so namensko spremenjeni do mere, ki kar najbolje ustreza funkcionalnosti z ozirom na revijo

– aktualna številka je narejena tako, da izraža preglednost in enostavnost, obenem pa je namensko prilagojena zahtevam ERIH+ z izposom matičnih ustanov oz. lokacij avtorjev

– zasnova arhiva je sicer prevzeta s stare strani, vendar je bil vsak članek med leti 2004 in 2017 pregledan, povezava individualno urejena, poiskana in dopisana, in v skladu z zahtevami indeksatorjev tudi navedena matična institucija oz. mesto z državo izvora.

Žal nekaj posameznih člankov manjka (zlasti v prvih letih), prav tako povsem manjka številka 1-2 v letu 2010. Če kdo poseduje manjkajoče članke ali omenjeno številko, vas vabimo, da nam pišete na drustvo.sfd@gmail.com. Do posameznih številk lahko sicer dostopate tako z glavnega menija, kot s stolpca na desni

– splošne informacije so mesto, kjer so združene pomembne informacije za interesente. Kontaktne informacije in informacije o osebju ter navodila za pisanje in oddajo člankov smo prevzel s stare strani, spremenil zastarele informacije, jih lektorirali in popravili tam, kjer je bilo to potrebno. Opazili boste posebno rubriko “Arhiv avtorjev prispevkov”, ki je nekoliko eksperimentalen, namen pa je, da bi v skladu z zahtevami indeksatorjev zadostili pregledu avtorjev z izpostavitvijo reference mesta oz. institucije

– končno je tu tudi angleška verzija, pri kateri moramo še izvesti prenos domene, zaenkrat pa je na naslovu http://eanthropos.splet.arnes.si/. Za to verzijo smo pripravili prevode in dopolnitve za stvari, ki so bile zahtevane, večino materiala pa smo prevzeli s stare strani. Edina stvar, ki na spletu še ni v angleščini, je arhiv (z izjemo matične strani arhiva), ki bi zahteval popolnoma novo postavitev.

Upamo, da vam spletna stran ugaja, da bo omogočila vpis v indekse znanstvenih revij in da morda nakazuje na novo produktivno dobo.

Če imate kakršnekoli dodatne ideje, predloge, komentarje ali graje, še enkrat vabljeni, da nam pišete na drustvo.sfd@gmail.com.

Za SFD, Gašper Pirc

Prenovljena spletna stran Slovenskega filozofskega društva

Spoštovani filozofi in filozofinje ter ljubitelji in ljubiteljice filozofije! Na domeni sfd-drustvo.si lahko obiščete prenovljeno spletno stran Slovenskega filozofskega društva (SFD). Namen strani je predstavitev društva in njegovih osnovnih dejavnosti. Poleg tega na strani najdete še koristne povezave ter obvestila, povezana s filozofijo kot teoretično in praktično dejavnostjo. Vabljeni in vabljene k pogostim obiskom!

Napotilo:
http://www.sfd-drustvo.si

Danes filozofija, jutri revolucija

Vsak tretji četrtek v novembru je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan filozofije

Na marsikateri srednji šoli so v tem tednu bolj kot odgovore iskali vprašanja. V mariborskem gledališču so razpravljali o nelagodju smisla. Sredi tedna, sredi Ljubljane pa je več študentov in predavateljev filozofije razpravljalo o pomenu revolucije danes.

Filozofija in revolucija je bila namreč tema letošnjega filozofskega maratona, ki ga že vrsto let pripravlja Študentsko filozofsko društvo v novembrskem tednu ob svetovnem dnevu filozofije.

Gostja oddaje sta udeleženca in soorganizatorja maratona, filozofska študenta Nesa Vrečer in Martin Bole.

Posnetek na: https://val202.rtvslo.si/2018/11/kulturnice-100/

Nataša Štefe

Dijaki o smislu življenja: Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš

Na današnji mednarodni dan filozofije z mladimi o enem najtežjih in najbolj kompleksnih vprašanj

Če imajo mednarodni dan voda, okolje, zdravje, jeziki in še desetine drugih reči, zakaj ga ne bi imela tudi filozofija, ki je med prioritetami Unesca v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami. In ga tudi ima. To je vsak tretji četrtek v novembru.

Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan razglasila leta 2002, k njegovemu zaznamovanju pa vabijo vsako leto posebej pod drugim naslovom.

Letos je v osrčju dneva vprašanje nelagodja smisla, s poudarkom na smislu življenja. Morda gre za najbolj zguljeno, a hkrati najbolj večplastno in najtežje vprašanje, okoli katerega se bo vrtela tudi osrednja slovesnost, ki bo danes v Mariboru. In kaj o smislu življenja menijo mladi, dijaki različnih gimnazij, ki s svojimi profesorji filozofije radi debatirajo o tem?

Smisel življenja po mnenju nekaterih gimnazijcev
Da iz življenja potegneš največ.
Čim bolj uživati, biti srečen.
Sreča in veselje, zadovoljstvo s samim sabo.
Življenje je pot izkušenj.
Postati najboljša različica samega sebe.
Vztrajnost, vztrajnost pri uresničevanju vsakdanjih ciljev.
Nabiranje izkušenj in učenje iz njih.
Pustiti zapuščino za sabo.
Slediti svojim sanjam.
Nekaj, kar bi delal do konca življenja z nasmeškom na obrazu.
Čim več videti in vedeti, pustiti pečat svetu.
Ustvariti svoj pogled na življenje in s tem svoj cilj ter ga izpolniti do konca življenja.
Biti dober do drugih in do sebe.
Truditi se in ne obupati.

Najprej sreča, potem delo

Mišo Dačić, ki na kranjski gimnaziji poučuje filozofijo, pravi, da daleč največ dijakov tretjih letnikov bistvo oziroma smisel življenja tako ali drugače povezuje s srečo, užitkom, zadovoljstvom. »Aristotel bi rekel, da se vsi strinjajo, da je najvišje dobro sreča, a si ta pojem različno razlagajo.« Dijaki tako naštevajo notranji mir, užitek, »da počnem, kar hočem«, zadovoljene osebne potrebe, dobro počutje, lovljenje lepih trenutkov, uživanje v vsakdanu, prijetno popotovanje z veliko raznolikosti. A tudi: »Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš. Na koncu življenja ozreti se nazaj in biti ponosen na to, kar si ustvaril. Uživati polno življenje brez obžalovanj.« Med zanimivimi odgovori je zagotovo tudi tale: »Bistvo življenja je vse, kar ni samo sedeti za mizo v pisarni, učilnici in biti vse življenje zaprt za zidovi.«

Drugi najpogostejši odgovor pa je tako ali drugače povezan z delom: Da delaš, kar te zadovoljuje, veseli in zanima. Da uresničiš svoje cilje, najdeš svoj namen, dosežeš samoizpolnitev, se vzpenjaš po družbeni lestvici, pustiš zapuščino, slediš sanjam, ustvarjaš svet za potomce.

Tudi dijaki drugih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika pri profesorici Alenki Hladnik razmišljajo podobno. Da je pač bistvo življenja to, za kar se nam zdi vredno živeti in v čemer uživamo. Smisel življenja je truditi se in ne obupati, narediti čim več dobrega, doživeti čim več stvari in za sabo pustiti nekaj, po čemer se nas bodo zapomnili. Pa izkoristiti vsako priložnost, da se imaš lepo in uživaš življenje, živeti brez obremenitev, po svojih željah pustiti pečat svetu. Nekateri kljub mladosti gledajo tudi naprej. Recimo: »Smisel življenja so žena, otroci, družina, donosna služba in topel dom.« Hladnikova pravi, da se mladi na splošno zelo radi pogovarjajo o tej temi, in zato jo je sama vključila v redni program pri četrtih letnikih.

Kje iskati smisel
Marjan Šimenc s pedagoške fakultete pa meni, da že otroci s svojim spraševanjem, kje smo – kje je Slovenija, Evropa, svet, vesolje … – hitro pridejo do razsežnosti, ki je nedvomno filozofska. »Ko vprašajo, kje je vesolje, vprašajo tudi, do kod seže naša vednost (oziroma vednost odraslih). V svojih vprašanjih lahko zajamemo tisto, kar uhaja našemu izkustvu, a s svojimi odgovori tja ne moremo seči. Podobno bi lahko izpeljali za smisel življenja kot celote. Z vprašanji tja lahko sežemo, ne moremo pa s svojimi odgovori.«

Zato, sklene Šimenc, bi lahko sicer odgovorili, da je smisel našega življenja posmrtno življenje, a bi takoj sledilo naslednje vprašanje, ki bi pokazalo težavnost tega odgovora: kakšen pa je smisel posmrtnega življenja? Tako je pravo filozofsko vprašanje po smislu: Kaj narediti takrat, ko naša vednost naleti na neki rob, na mejo, ki je ne more prestopiti?

To je napačno vprašanje!
Sandi Cvek, profesor na novogoriški gimnaziji: Pri urah filozofije se temi o smislu življenja dosledno izogibam. Pač pa debato tu pa tam izsili kakšen dijak, kar običajno vodi v jalove prepire, v katerih udeleženci vehementno soočajo take in drugačne smisle življenja (od nesebičnega razdajanja drugim prek umetniške ali znanstvene dejavnosti in boja za boljši svet pa vse do absolutno sebičnega in nebrzdanega uživaštva), pri čemer jim nikoli ne pride na misel, da bi problematizirali smisel življenja kot tak oziroma samo pozicijo, s katere je o njem sploh mogoče razmišljati ali govoriti.

Ker pri »smislu življenja« je problematična že sama besedna zveza – namreč povezovanje smisla in življenja. Mar ni smisel povsem lingvistična kategorija in so lahko (ne)smiselne le izjave oziroma trditve, ne pa tudi stvari in pojavi? Seveda ne trdim, da razpravljanje o (ne)smiselnosti življenja nima smisla, pravim samo, da ne razumem najbolje, kaj se išče, ko se življenju išče smisel, saj se s to besedo po nemarnem opleta kot z nekakšno pripravno sopomenko za vrsto drugih besed: na primer za srečo, ugodje, korist, namen …

Če bi se moral odločiti za eno samo oziroma najbolj tipično značilnost odnosa mojih dijakov do tega problema, potem je to zagotovo njihov povsem samoumevni in refleksni: ali nihilizem, češ da življenje nima smisla, saj je to čas, ko je dobro čim bolj uživati in ko se je pač treba z nečim zamotiti čakajoč na smrt; ali pa subjektivizem in relativizem v smislu: ker smo ljudje zelo različni, pač ne more biti govora o enem samem smislu življenja, ampak je smislov toliko, kolikor je ljudi. Pri čemer v odsotnosti »velikih zgodb« znajo več kot prav priti male, saj najbrž lahko nekomu življenje še vedno osmisli le vsemogočni bog stvarnik, odrešenik in sodnik; nekomu drugemu pa čisto zadošča tudi kakšno manjše, recimo hollywoodsko ali nogometno, božanstvo.

Nekdo lahko preživi svoje življenje v boju za boljši in pravičnejši svet, nekdo drug pa je čisto zadovoljen z obdelovanjem lastnega vrtička in skrbjo zase. Mogoče ima prav Zmelkoow in je smisel življenja ležanje na plaži, pri čemer sam takoj dodajam, da pri takem življenjskem stilu brez čivave še nekako gre, brez »možganov na off« pa nikakor. Malo prej sem na naslovni strani eAsistenta prebral današnjo »modrost dneva«, prepisano iz famozne Celestinske prerokbe: »Ko imaš prava vprašanja, se porodijo tudi pravi odgovori.« Če je to res, potem vprašanje, kakšen je smisel življenja, ni pravo, in se je treba predvsem sprijazniti z zoprnim dejstvom, da ne obstajajo samo napačni odgovori, ampak tudi napačna vprašanja.

Tanja Jaklič

»Poresničnost: med resnico in lažjo«

Svetovni dan filozofije 2017

Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar. Zvočni posnetek prireditve:

Kmalu bo na http://videolectures.net/ na voljo tudi video posnetek z boljšim zvokom.

Več na: http://zofijini.net/poresnicnost-med-resnico-in-lazjo/

Svetovni dan so obeležili tudi na številnih slovenskih šolah:

Osnovna šola “Jožeta Krajca” Rakek
http://osrakek.si/svetovni-dan-filozofije-2017/

Gimnazija Ilirska Bistrica
https://www.ilb.scpo.si/ob-svetovnem-dnevu-filozofije/

Srednja šola Črnomelj
http://www.sscrnomelj.si/2017/11/15/svetovni-dan-filozofije-2017/

Osnovna šola Leskovec pri Krškem
http://www.os-leskovec.si/2017/11/16/unescov-svetovni-dan-filozofije/

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=11222

Če ste tudi vi na kak način obeležili ta dan, se priporočamo za kakšno kratko poročilo: http://www.danfilozofije.net/contact/!

Na svetovni dan filozofije o resnicah in lažeh, ki smo jim priča

Maribor, 16. novembra – Na osrednji prireditvi letošnjega svetovnega dneva filozofije, ki so jo danes gostili v Mariboru, so filozofi razpravljali o poresničnosti oziroma resnicah in lažeh v filozofiji. Svoje mnenje so predstavili Stojan Pelko, Nenad Miščević, Olga Markič in Mare Štempihar.

Po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete vedno bolj živimo v medijsko, politično in marketinško skonstruiranem svetu, v katerem se izgublja naš osnovni občutek za resnico in resničnost. “Ta izguba ‘stika z realnostjo’ ni naključna, zmaga laži, prevar in iluzij nad objektivnimi dejstvi postaja vedno bolj dominantna, zato ker je lahko izbranim uporabnikom koristna: bodisi medijem, politiki, korporacijam in marketinškim praktikom,” je povedal za STA.

Po njegovih besedah je naloga filozofov, da poskušajo misliti svet in ohranjati naš odnos do resnice. “Tema o poresničnosti je bila doslej po krivici prevzeta predvsem v političnih in medijskih debatah, še zlasti po ameriških predsedniških volitvah in sledeč izboru uredništva ugledne založbe Oxford Dictionaries, ki je izraz prepoznal za besedo leta 2016 – dejansko pa stoji v njenem jedru eminentno filozofsko vprašanje,” je povedal.

“Četudi se tovrstna debata približuje že znanim logikam propagandnih dejanj, političnih manipulacij in laži, marketizaciji družbenega sveta in končno dominaciji oglaševalskih praks, ki vse po vrsti oblikujejo naše dojemanja družbe, sveta in končno nas samih, s tem filozofije še nismo razrešili njenega poslanstva. Nasprotno, na tem mestu bi temeljit miselni napor najbolj pričakovali,” je nadaljeval.

Današnjo razpravo, ki je napolnila Kazinsko dvorano SNG Maribor do zadnjega kotička, je oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru priredil v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in Slovenskim filozofskim društvom.

Po besedah podpredsednika omenjene komisije za Unesco Darka Štrajna se moramo v današnjem “cunamiju laži” vedno bolj spraševati, kaj je resnica. “Resnica je nekaj, do česar je treba priti,” je poudaril. Kot je dejal, je več poti do resnice, čeprav je ta le ena.

Podobno je izpostavil predstojnik oddelka za filozofijo mariborske filozofske fakultete Bojan Borstner. “Imamo več približkov resnice in te približke se razglaša kot eno samo resnico,” zato se mu zdi prav, da filozofi razpravljajo o tem.

Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije, ki mu je Generalna skupščina ZN posvetila tretji četrtek v novembru, so namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005. Poleg osrednjega dogodka v Mariboru se v tem tednu vrstijo še druge aktivnosti po srednjih šolah in v širšem okolju, povezane z mislijo na filozofijo.

Med drugim so na ljubljanski filozofski fakulteti priredili Filozofski maraton, v Kamniku pogovorni večer z ekonomistom Rokom Kraljem in filmom Ekonomija sreče, v Kranju pogovor z Marjanom Šimencem o novih praksah filozofije ter v Medvodah Sokratovo urico za otroke.

Vir: https://misli.sta.si/2450673/na-svetovni-dan-filozofije-o-resnicah-in-lazeh-ki-smo-jim-prica

Mediji: operacija dekontaminacije

UNESCO Courier, julij-september 2017

Oslabljeni tradicionalni mediji, množica informacij, ki ne zagotavlja zanesljivosti, nejasne meje med dejstvi in mnenji, obotavljajoča poklicna etika … novinarstvo je »pod pritiskom«, če si sposodimo naslov UNESCO kolokvija, ki je potekal 23. marca 2017. Prišel je čas, da si postavimo vprašanje ali je četrta veja oblasti še vedno pri močeh. V zadnjem času je izgubila verodostojnost in se bori za povrnitev zaupanja javnosti.

Tehnološke, ekonomske in politične spremembe v zadnjem desetletju so kontaminirale globalno medijsko areno. Medtem ko je polarizacija medijev neprecenljivo orodje za demokracijo, pa spodbuja tudi viralnost lažne, rigidne in pogosto toksične vsebine. Torej ali nas informirajo ali manipulirajo? Razlikovanje med resnico in ne-resnico je za današnjo širšo javnost postala zelo težka naloga.

Povezava: http://eepurl.com/c0XDhH

Več na: http://en.unesco.org/courier/july-september-2017