Generalna skupščina ZN je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Osrednji dogodek v Sloveniji je letos prvič potekal v Mariboru, na njem pa so filozofi Renata Salecl, Peter Klepec, Mirt Komel in Smiljana Gartner razpravljali o fenomenu strahu. Ob tem je bilo krovno vprašanje, ali je prav strah tisti, ki se ga moramo bati.
Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije so po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005.
“Glede na perečo družbeno in siceršnjo problematiko smo se odločili kot letošnjo osrednjo temo izbrati fenomen strahu, saj gre za pojem, ki je dovolj interdisciplinarno zanimiv. Hkrati smo sledili neki družbeni psihološki situaciji, v kateri je strah, recimo strah pred begunci, eno od vodil političnega in družbenega dogajanja,” je Vezjak povedal za STA. “Vsi se bojimo, ne vemo pa česa,” je dodal.
Vloga filozofov v družbi je po njegovih besedah prav v tem, da poskušajo strahove racionalizirati. “Tipično za strah je prav to, da ko ga ponotranjimo oziroma na nek način elaboriramo v zavest, izgine. Mišljenje strahu je naša naloga in naloga filozofije. Več strahu pomeni manj racionalnosti, naša naloga v družbi pa je, da skrbimo za več razuma,” je še povedal Vezjak.
Renata Salecl je uvodoma spomnila, da se človeški strahovi spreminjajo. “To, kar dojemamo v družbi kot strah, se spreminja pod vplivom medijev. To, kar sami doživljamo kot strah, pa je mnogokrat povezano z vprašanjem, kdo sem, kaj pomenim drugim, kakšen socialni status imam, kako me vidi družba. Ti eksistencialni strahovi so tisti, s katerimi se filozofija in psihoanaliza že dolgo ukvarjata,” je povedala.
Paradoks današnjega časa je po njenem prepričanju, da se zdi, da se nenehno borimo proti novim oblikam tesnob, medtem ko jih istočasno doživljamo vedno več. “V času post-industrijskega kapitalizma imamo opravka z ideologijo, ki na eni strani nenehno spodbuja prevzemanje tveganja in dela posameznika v celoti odgovornega za svoje dobro počutje, medtem ko je na drugi strani posameznik vse bolj nemočen, da bi vplival na družbo okoli sebe,” izpostavlja Renata Salecl.
Peter Klepec je izpostavil danes razširjeno “politiko strahu”, ki vse strahove zamenja za enega samega – strah pred Drugim, pri čemer ta Drugi postane priročni krivec za vse naše notranje dileme in blokade. “To, da se ne moremo razvijati tako, kot bi si sami želeli, domnevno ni plod naših notranjih upanj in strahov, temveč za to postane kriv Drugi,” je navedel.
Mirt Komel je spomnil na trenutno zelo aktualen strah v zvezi s službo – ko se brezposelni bojijo, da ne bodo dobili službe, zaposleni pa, da bodo izgubili službo. Za odpravo takšnih strahov je po njegovih ocenah nujna negacija same strahotne negacije, “ki nas drži v šahu in grozi, da nas matira, ko bi se morala šahovska igra šele dodobra začeti”.
Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je potekala v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za organizacijo so poskrbeli Nacionalna komisija za Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru.
“Želimo opozoriti, da je filozofija tista veda, ki lahko in mora nastaviti ogledalo družbi ter ki lahko in mora predstaviti tudi izhode iz kakšne zagate,” je povedala predstavnica nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner.
Vir: https://www.sta.si/2325581/filozofi-ob-svetovnem-dnevu-filozofije-o-fenomenu-strahu
