BSPEE filozofsko tekmovanje za dijake in dijakinje

Filozofsko tekmovanje v sklopu obeleževanja Unescovega Dneva filozofije organizirajo The Finnish UNESCO ASPnet, Finnish Association of Philosophy and Ethics TeachersSocietas Philosophica Fennica ter Norwegian High School Philosophical Association. Več splošnih informacij o tekmovanju ter preteklih izvedbah lahko najdete na povezavi.

Več informacij o letošnji izvedbi pa je dostopnih na naslednji povezavi.

Kako sodelovati (navodila za šole so sicer dostopna na spletni strani):

  • Vsaka sodelujoča šola mora 15. oktobra 2018 zagotoviti 2-uri dolgo nadzirano pisanje esejev za tekmovalce iz svoje šole
  • Vsaka sodelujoča šola mora do 26. oktobra 2018 poslati največ dva tekmovalna eseja organizatorju tekmovanja (če ima šola več kot dva tekmovalca, izbor opravi interno po internih kriterijih)
  • Vsaka sodelujoča šola mora zagotoviti vsaj 1 ocenjevalca, ki bo med 26. oktobrom in 7. novembrom na voljo za ocenjevanje esejev.
  • Vsaka šola, ki želi sodelovati, mora svoj namen o sodelovanju najaviti do 12. oktobra na e-mail naslov bspee.internatinonal@gmail.com. Sodelujoči učitelji bodo naslove za tekmovalne eseje prijeli 14.oktobra.

Navodila za pisanje esejev, tako kot tudi ocenjevanje esejev na tekmovanju sledijo postopkom in kriterijem IPO (International Philosophy OIympiad)

Za dodatne informacije in tehnične podrobnosti glede sodelovanja na tekmovanju se lahko obrnete name  (miha.andric@live.com), direktno na organizatorja (bspee.international@gmail.com) ali pa si podrobno ogledate spletno stran tekmovanja: https://bspee.wordpress.com/.

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo in Pedagoški inštitut  vabijo na znanstveni sestanek z naslovom »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi«, ki bo potekal v soboto, 14.4.2018, na Pedagoški fakulteti v Kopru (Univerza na Primorskem), Cankarjeva ulica 5.

Program Filozofije za otroke (FZO), ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Matthew Lipman in se je uveljavil kot program, ki lahko pomembno prispeva k uresničevanju nekaterih bistvenih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja (kritičnost, ustvarjalnost, pluralnost, avtonomnost, demokratičnost), v Sloveniji ni novost. Že v devetdesetih letih smo se srečali s posameznimi poskusi uvajanja te prakse, ki temelji na samostojnem razmišljanju učencev, v naš šolski prostor. Pozneje, ko je prišlo do preoblikovanja zasnove osnovne šole, je ta program postal eden izmed izbirnih predmetov v novi devetletki. Poleg tega revija Filozofija na maturi in spletna stran Zofijini ljubimci že vrsto let ponujata strokovno platformo za izmenjavo idej, izkušenj in materiala, povezanega z izvajanjem tega programa, ne manjka pa tudi seminarjev, prevodov in monografskih publikacij, ki se ukvarjajo s to tematiko.

Kljub desetletnim izkušnjam, zanimanju za program in možnostim, ki so na voljo za njegovo izvedbo, pa se pogosto pojavljajo pomisleki, da je filozofija za otroke v Sloveniji še zmeraj v začetni fazi svojega razvoja in da bi za njeno vidnejšo prisotnost bilo potrebno storiti več. Predvsem se javlja potreba, da bi se strokovnjaki in učitelji, ki se ukvarjajo s FZO, še tesneje povezali, izmenjali izkušnje in posledično obogatili program. Slednjo nagovarja znanstveni sestanek z izvirnimi prispevki, ki se ukvarjajo tako s statusom FZO kot tudi s prakso in poznavanjem tega programa pri nas in na tujem.

PROGRAM:
10.00 – 10.30 Uvodni nagovor in otvoritev sestanka
10.30 – 11.00 Smiljana Gartner Dajmo otrokom glas s pomočjo FzO
11.00 – 11.30 Tanja Pihlar Otroci filozofirajo: o delavnicah v knjižnicah
11.30 – 12.00 Igor M. Ravnik Zakaj čakati do mature, da lahko filozofiram?
12.00 – 12.15 Odmor za kavo
12.15 – 12.45 Rudi Kotnik FzO v izobraževanje učiteljev
12.45 – 13.15 Ena Bissachi Zastavljanje ustrezno strukturiranih vprašanj pri pouku
13.15 – 13.45 Lucija Brečko Percepcija filozofije za otroke pri učiteljih razrednega pouka na osnovnih šolah na savinjskem
13.45 – 15.00 Odmor za kosilo
15.00 – 15.30 Marjan Šimenc Filozofija za otroke (FZO) in nasilje v šoli
15.30 – 16.00 Vojko Strahovnik in Mateja Centa Etika in filozofija za otroke – izkušnje mednarodnih projektov, rezultati in dobre prakse
16.00 – 16.30 Ana Marija Grum Filozofija za otroke: delo z začetno skupino
16.30 – 17.00 Robert Petrovič Neformalne spodbude na področju FZO v Sloveniji
17.00 – 17.15 Odmor za kavo
17.15 – 17.45 Boris Vezjak Koliko logičnega zmorejo otroci?
17.45 – 18.15 Doroteja Čebular Filozofija kot vzgoja za dobro življenje
18.15 – 19.00 Tomaž Grušovnik Filozofija za otroke in vzgoja za etiko mišljenja
19.00 – 19.30 Zaključna razprava in konec sestanka

Knjižica s programom in povzetki (PDF)

Programski odbor:
doc. dr. Tomaž Grušovnik, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (predsednik),
izr. prof. dr. Boris Vezjak, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo,
izr. prof. dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut
dr. Tanja Pihler

Organizacijski odbor:
Ena Bissachi (predsednica), Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta;
asist. Marko Gavriloski, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Izbirno tekmovanje za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018

Izbirno tekmovanje za izbor slovenske delegacije za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018 (IPO – International Philosophy Olympiad) je 23.3.2018 potekalo na Gimnaziji Bežigrad. Na IPO 2018 sta se uvrstila Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor) in Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad). Več o 26. filozofski olimpijadi si lahko ogledate na naslednji povezavi: http://ipo2018.me/

Poročilo pripravil: Miha Andrič

Gimnazija Novo mesto gostila najboljše slovenske mlade filozofe

30. marca 2018 je v Novem mestu potekalo 14. državno tekmovanje iz filozofije. Udeležilo se ga je 35 udeleženk in udeležencev s trinajstih slovenskih gimnazij. Pomerili so se v pisanju razpravljalnega filozofskega eseja, lahko pa so izbrali tudi literarni odlomek, ki so ga morali filozofsko komentirati. Eseji se ocenijo na enak način, kot se ocenjujejo eseji pri maturi iz filozofije.

Verjetno vsi poznamo tisti vic o tem,  zakaj filozofi tako radi zamudijo na kak dogodek. Seveda zato, ker so prezaposleni s premišljevanjem o tem, kaj sploh je čas. Mojca Lukšič, ravnateljica Gimnazije Novo mesto, je tako svoj kratek otvoritveni nagovor zaradi rahle zamude skoraj vseh ekip lahko začela šele ob 9.45. Sledila je filozofska himna »Bit«, ki jo je izvedla glasbena skupina novomeških gimnazijcev, nato pa so tekmovalke in tekmovalci že odhiteli v učilnici, v katerih je potekal najpomembnejši del srečanja: pisanje esejev. Med pisanjem esejev je profesorica Natalija Petakovič mentoricam in mentorjem predstavila novomeško gimnazijo.

Po odpisanem eseju so tekmovalke in tekmovalci imeli kosilo, učitelji pa so se lotili ocenjevanja esejev. Sledila je otvoritev razstave Filozofija na platnu, ki so jo pripravile dijakinje in dijaki novomeške gimnazije. V okviru pouka filozofije so pripravili različne izdelke (od pesmi, filmov, ilustracij, stripov in haikujev), povezanih s filozofsko snovjo. Udeleženci so imeli potem proste urice, ki so jih večinoma izkoristili za sprehod po bližnjem novomeškem mestnem jedru.

Ob 16. uri se je tekmovanje zaključilo z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo nagrad: filozofskih knjig, ki so jih prijazno podarile nekatere slovenske založbe.

Rezultati tekmovanja:

  1. mesto (po abecednem vrstnem redu): Marko Debevc (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor), Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad);
  2. mesto: Sven Jensterle Prešern (Gimnazija Kranj), Eneja Sajko (II. Gimnazija Maribor), Luka Umek (Gimnazija Novo mesto), Pavla Zabret (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik);
  3. mesto: Zala Arzenšek (II. Gimnazija Maribor), Niko Farič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Jesenko (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Matija Snoj (Gimnazija Poljane), Tina Tomšič (Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana);

Pohvale: Monika Baraga (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik), Petrisa Čanji (I. gimnazija v Celju), Hana Hos (Gimnazija Vič), Andraž Jelinčič (Gimnazija Bežigrad), Maša Krajnc (I. gimnazija v Celju), Rok Lindič (Gimnazija Poljane), Nika Pušlar (Gimnazija Vič).

Galerija: https://www.gimnm.org/galerija/14-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Uroš Lubej

Vir: https://www.gimnm.org/gimnazija-novo-mesto-gostila-najboljse-slovenske-mlade-filozofe/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?

Četrti posvet o statusu filozofije v šoli

V petek, 20. aprila 2018, ob 10.00 in daljeLokacija: Filozofska fakulteta Maribor, (Koroška 160, pritličje, predavalnica 0.3)

Enodnevni posvet bo posvečen vprašanju statusa učitelja filozofije: kaj tvori dobrega učitelja, v čem se kaže njegova kompetenca in kvaliteta? Je morda takšno vprašanje zastavljeno napačno in razprava o dobrem učitelju ni zvedljiva na nek konkretni opis lastnosti? Na kakšne težave naletimo pri kurikularnih in šolskih predstavah o njegovem delu na srednji šoli in fakulteti, v čem te odstopajo od realne prakse ali morda pričakovanj med dijaki in študenti? Kaj dijaki pogrešajo pri učitelju in kaj učitelji filozofije pogrešajo pri sebi in najdejo pri drugih profilih učiteljev, morda celo v primerjavi z drugimi disciplinami in vedami? Obstaja kaj takšnega kot lastnost X, ki naredi učitelja filozofije za povsem drugačnega od učitelje drugih družboslovnih, humanističnih ali prav vseh področij?

Ob četrtem posvetu o statusu filozofije v šoli (doslej so to bili »Poučevanje filozofije danes«, »Ali filozofija izgublja mesto v šoli?«, »Nihilizem med mladimi – kakšno zdravilo ponuja filozofija?«) bomo pripravili monografsko knjižico prispevkov, zato bodo vsi nastopajoči zaprošeni za pripravo besedila

Format posveta: samostojni prispevki učiteljev filozofije (v dolžini 15 minut in dodatnih 5 minut za diskusijo). Na koncu posveta sledi zaključna diskusija vseh prispevkov.

Program:

10.00-10.20 Bojan Borstner: Zakaj (ni)sem dober učitelj filozofije?

10.20-10.40 Marjan Šimenc: Dve koncepciji dobrega učitelja

10.40-11.00 Rudi Kotnik: Pričakovanja in kurikul

11.00-11.15 Odmor

11.15-11.35 Tatjana Rozman: Smo učitelji filozofije sodobni sofisti?

11.35-11.55 Boris Vezjak: Tri pozicije učitelja filozofije v razredu: nevtralizem, subjektivizem in solipsizem

11.55-12.15 Andrej Adam: Učitelj in prenašanje vednosti

12.15-12.30 Odmor

12.30-12.50 Miha Andrič: Pedagoški eros: med »subjektom, za katerega se predpostavlja, da ve« in »sokratsko nevednostjo«

12.50-13.10 Tomaž Grušovnik: Relevantnost Platonove Prispodobe o votlini za poučevanje v 21. stoletju

13.10-14.00 Zaključna razprava

Vljudno vabljeni vsi!

Odgovorni osebi za organizacijo posveta:
Dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Mariboru, e-naslov: vezjak@yahoo.com,
Dr. Smiljana Gartner, Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Mariboru, e-naslov: smiljana.gartner@um.si

Več na: Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije (DOCX)

Vir: https://daf.splet.arnes.si/2018/01/24/kdo-je-dobra-uciteljica-in-dober-ucitelj-filozofije-20-4-2018-ob-10-00-in-dalje-na-ffmb/

Šola, mišljenje in filozofija

Filozofija za otroke in kritično mišljenje

»Ob urah filozofije z otroki sem budila tudi svojo domišljijo. Zastavljala sem vprašanja in tiho razmišljala ob njihovih izraženih mislih. Presenetila me je njihova vztrajnost, brezmejna domišljija, nenavadne ideje in bogat besedni zaklad. Zanimivo so oblikovali vprašanja, pozneje pa so sledili prvi poskusi argumentacije in iskanja še drugih možnih rešitev problema. Opazila sem, da jim sam proces pedagoške ure zelo ugaja in da v njem uživajo.«

Lidija Šket Kamenšek

Iz vsebine:

Uvod – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Filozofija in otroci, Učenci in učenke o filozofiji za otroke; Filozofija gre v vrtec in malo šolo – Ana Marija Lukanc: Filozofija kot velika igra o svetu; Filozofija v osnovni šoli – Katarina Zahrastnik: Filozofsko raziskovanje s tretje ‐ in četrtošolci, Irena Šimenc Mihalič: Kje vse najdete filozofijo za otroke?, Lidija Šket Kamenšek: Newtonovo jabolko pri filozofiji za otroke, Mojca Štiglic, Marjeta Žumer: Filozofija za otroke kot izbirni predmet v zadnjem triletju; Dodatek – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Osnove programa, Filozofija na naši šoli, Evalvacijski vprašalnik, Zgodbe, Literatura

Povezava do knjige: Šola, mišljenje in filozofija: Filozofija za otroke in kritično mišljenje (PDF)

Uredila: Alenka Hladnik in Marjan Šimenc

Zbornik je leta 2008 izdal Pedagoški inštitut

Vir: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/21/sola-misljenje-in-filozofija/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 24. 1. 2017, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofiji še posebej namenjen vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 16. 11. 2017.

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik vprašala, kaj je to filozofija. Ugotovili smo, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije LAŽ ALI RESNICA, smo razmišljali o tem, zakaj in čemu ljudje lažejo, katere vrste laži poznamo, kako prepoznamo laž …; spoznali smo tudi nekaj pregovorov o laži. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Učiteljica Taja Užnik nam je prebrala tudi zgodbo Frana Milčinskega Laž in njen ženin.

Čeprav smo bili na 3. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše pravo malo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 1. b

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/933

Manifest za filozofijo

Zapis je govor, ki ga je avtor imel na srečanju ob Mednarodnem dnevu filozofije, 16. 11. 2017 v Mariboru

Danes torej govorimo o poresničnosti. Ne po naključju. Tako kot tudi ni naključje, da smo se znašli v post-faktičnem svetu oz. svetu »alternativnih dejstev«, kot temu pravijo v novoreku. Današnji položaj je nasledek dolgotrajnih procesov, zanje pa je značilno, da so nekatere stvari, ki so nekdaj veljale za obrobne in niso bile nikomur v ponos, postale del glavnega toka.

Npr. potvarjanje resničnosti. Obstajal je čas, ko je to veljalo za nekaj sramotnega, in so ljudje, ki so želeli biti v družbi ugledni, kar tekmovali, kdo bo prej razkril nečedno početje raznih demagogov, manipulatorjev in lažnivcev – čeprav tudi oni tega niso počeli povsem brez hipokrizije: ti ugledni ljudje so bili pogosto v službi te ali one skupine, ki je imela pretenzijo biti na oblasti, in so s svojim početjem hoteli prikriti tisto, kar je sicer sililo v ospredje. Tega, da je cesar gol sicer niso radi razglašali naokrog in so celo poskušali narediti vse, da bi preglasili tiste, ki so bili glasniki te neprijetne resnice, pa vendar si je redkokdo dovolil odkrito lagati. Takšno delovanje je v sodobnih demokratičnih občestvih veljalo za neprivlačno možnost, nekaj, kar bi nekoga zlahka stalo kariere in družbenega ugleda. Veljalo je tole: če nekdo laže, potem je neverodostojen, ni vreden zaupanja – kar je pomenilo, da ni mogel računati na ljudsko podporo. V svetu poresničnosti je drugače. Če nekdo laže, potem je samo vprašanje, kako to naredi. Njegova laž lahko privabi celo odobravanje – če je dojet kot človek, ki je »končno na mestu«, ki »opravlja svojo nalogo«, ki bo »narod spet naredil veličasten« ipd., mu bo v času velike krize z lažjo lahko celo uspelo. Tudi če bo za to treba nekaj žrtvovati. Na primer resnico.

Nadaljevanje na: https://za-misli.si/teorija/besede/3526-manifest-za-filozofijo

Mare Štempihar

Na svetovni dan filozofije o resnicah in lažeh, ki smo jim priča

Maribor, 16. novembra – Na osrednji prireditvi letošnjega svetovnega dneva filozofije, ki so jo danes gostili v Mariboru, so filozofi razpravljali o poresničnosti oziroma resnicah in lažeh v filozofiji. Svoje mnenje so predstavili Stojan Pelko, Nenad Miščević, Olga Markič in Mare Štempihar.

Po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete vedno bolj živimo v medijsko, politično in marketinško skonstruiranem svetu, v katerem se izgublja naš osnovni občutek za resnico in resničnost. “Ta izguba ‘stika z realnostjo’ ni naključna, zmaga laži, prevar in iluzij nad objektivnimi dejstvi postaja vedno bolj dominantna, zato ker je lahko izbranim uporabnikom koristna: bodisi medijem, politiki, korporacijam in marketinškim praktikom,” je povedal za STA.

Po njegovih besedah je naloga filozofov, da poskušajo misliti svet in ohranjati naš odnos do resnice. “Tema o poresničnosti je bila doslej po krivici prevzeta predvsem v političnih in medijskih debatah, še zlasti po ameriških predsedniških volitvah in sledeč izboru uredništva ugledne založbe Oxford Dictionaries, ki je izraz prepoznal za besedo leta 2016 – dejansko pa stoji v njenem jedru eminentno filozofsko vprašanje,” je povedal.

“Četudi se tovrstna debata približuje že znanim logikam propagandnih dejanj, političnih manipulacij in laži, marketizaciji družbenega sveta in končno dominaciji oglaševalskih praks, ki vse po vrsti oblikujejo naše dojemanja družbe, sveta in končno nas samih, s tem filozofije še nismo razrešili njenega poslanstva. Nasprotno, na tem mestu bi temeljit miselni napor najbolj pričakovali,” je nadaljeval.

Današnjo razpravo, ki je napolnila Kazinsko dvorano SNG Maribor do zadnjega kotička, je oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru priredil v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in Slovenskim filozofskim društvom.

Po besedah podpredsednika omenjene komisije za Unesco Darka Štrajna se moramo v današnjem “cunamiju laži” vedno bolj spraševati, kaj je resnica. “Resnica je nekaj, do česar je treba priti,” je poudaril. Kot je dejal, je več poti do resnice, čeprav je ta le ena.

Podobno je izpostavil predstojnik oddelka za filozofijo mariborske filozofske fakultete Bojan Borstner. “Imamo več približkov resnice in te približke se razglaša kot eno samo resnico,” zato se mu zdi prav, da filozofi razpravljajo o tem.

Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije, ki mu je Generalna skupščina ZN posvetila tretji četrtek v novembru, so namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005. Poleg osrednjega dogodka v Mariboru se v tem tednu vrstijo še druge aktivnosti po srednjih šolah in v širšem okolju, povezane z mislijo na filozofijo.

Med drugim so na ljubljanski filozofski fakulteti priredili Filozofski maraton, v Kamniku pogovorni večer z ekonomistom Rokom Kraljem in filmom Ekonomija sreče, v Kranju pogovor z Marjanom Šimencem o novih praksah filozofije ter v Medvodah Sokratovo urico za otroke.

Vir: https://misli.sta.si/2450673/na-svetovni-dan-filozofije-o-resnicah-in-lazeh-ki-smo-jim-prica