Umetna inteligenca

Življenje v času robotov in transhumanizma

UNESCOv Dan filozofije 2020

Letošnji osrednji dogodek ob svetovnem dnevu filozofije, ki bo potekal 19. novembra ob 11:00 uri, bo zaradi javnih zdravstvenih razmer in temi primerno potekal na medmrežju, in sicer na spletni strani dneva filozofije www.danfilozofije.net ter na profilih soorganizatorjev na družbenem omrežju Facebook.

Na dogodku, ki ga bo moderiral dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem), bodo sodelovali gostje:

  • dr. Cene Bavec (Univerza na Primorskem),
  • dr. Janez Bregant (Univerza v Mariboru),
  • dr. Marko Grobelnik (UNESCO IRCAI, Institut »Jožef Stefan«),
  • dr. Olga Markič (Univerza v Ljubljani) in
  • dr. Luka Omladič (UNESCO ekspertna skupina za priporočilo o etiki umetne inteligence)

ter študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in dijaki Gimnazij Domžale ter Novo mesto.

Tako kot preteklo leto, bo tudi tokratni dogodek temeljil na skupnem razmišljanju dijakov, študentov, stroke in zainteresirane javnosti. S takšno zasnovo želimo razširiti osnovno idejo dni filozofije, namreč zamisel, da je filozofija skupna last vsega človeštva in njegov dragocen zaklad, ki lahko bistveno prispeva k svetovni kulturi miru. To je tudi razlog, da je UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ta praznik radovednosti in svobode mišljenja zasnovala in vzela pod svoje okrilje.

Brošura (PDF)

Filozofski maraton 2020

Javni apel

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. V letu 2020 se bo odvijal med 16. in 20. novembrom. Letošnja tema je Filozofija med duhom in naravo.

Način izvedbe dogodka bo zaradi nepredvidljive zdravstvene situacije sporočen kasneje.

Študentsko filozofsko poziva predvsem filozofske raziskovalce ter študente in študentke različnih stopenj študija filozofije, naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 25. oktobra na naslov filozofskimaraton@gmail.com, prijavite pa se z 250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni strani društva. Najboljši prispevki bodo objavljeni v znanstvenem zborniku, ki ga bo društvo izdalo v letu po izvedbi dogodka.

OPIS TEME:

Problem razmerja duh – narava zahteva razlago, kako ti dve domeni medsebojno interaktirata, kakor tudi – zakaj in kdaj med njima do interakcije ne pride. Predvsem je pomembno vprašanje, kaj pod omenjenima kategorijama razumemo in od kod sploh izvira njuna distinkcija. Je razlika med naravo in duhom oz. duševnostjo sama po sebi naravna? Ali pojma res nudita – če ne absolutno, pa vsaj dobro izhodišče za naše razumevanje in delovanje v svetu?

Začetek filozofske modernosti je lociran v kartezijanskem odprtju ontološkega prepada med duhom in naravo, med subjektom in objektom. Človek, ki je po Descartesu edino pristno duhovno bitje, se kot misleč in svoboden zoperstavlja nujnosti mehanskih in vzročno-posledičnih procesov. Ti prevladujejo po vsej naravi, tudi v živi, ki zato ni več bistveno razločljiva od mrtve materialnosti. Na eni strani Descartes razduhovi oz. desubjektivira naravo – opere jo vsakršne smotrnosti ali organskosti in iz nje izvrže vsa izkustvena, čutna določila. Na drugi strani pa denaturalizira ali deobjektificira človeka kot duhovno bitje – pojmuje ga neodvisno od vseh vzročno določenih, naravnih oz. telesnih določil.

Desubjektivacija narave in denaturalizacija človeka imata izrazite epistemološke konsekvence. Denaturalizirani duh namreč ni v neposrednem odnosu do narave, temveč opravlja le z duhovnimi reprezentacijami. Zato mu grozi solipsizem, iz katerega ga Descartesu uspe iztrgati le s pomočjo Boga in njegove dobrote. Ko božja roka zagotovi možnost spoznanja »zunanjega« sveta, preostane subjektu le to, da se drži matematičnih reprezentacij, saj le te omogočajo dostop do sveta, kakršen je na sebi. Kartezijanska narava je namreč razsežna reč, svet, ki je dostopen le človeškemu analitičnemu umu.

V času razsvetljenstva ima narava dvojno funkcijo. Po eni strani postane bolj »človeška«, torej »manj božanska« in odmaknjena od misticizmov, saj se v času razsvetljenstva razširi znanstven pogled na naravo in naravne pojave. To je razvidno tako v Enciklopediji kot v novih znanstvenih odkritjih dobe. Na nek način govorimo o podružbljanju narave, saj je cilj raziskav demistifikacija in predvsem nominalizacija, hkrati pa to odpre povsem utilitarističen odnos do narave, kar v Dialektiki razsvetljenstva kritizirata Adorno in Horkheimer. Hkrati nosi narava še drugo funkcijo, ki bi jo naj ločevala od vsega družbenega – obravnavana je kot protipol družbenemu, političnemu, kot nekaj čistega proti umazaniji. Iz čiste narave so tako ekstrapolirali človeške pravice, ki bi naj ljudi odrešile od stanja družbene neenakosti – te so se tedaj imenovale naravne pravice, naravni zakoni, kar je odločilno vplivalo na politično terminologijo današnje dobe.

Znotraj mehanicističnega novoveškega univerzuma ostaja po eni strani tudi Kant. Celotno naravo poskuša modelirati glede na gibanja neživih nebesnih teles, ki zvesto sledijo strogim zakonom newtonske fizike. Po drugi strani pa se po kopernikanskemu obratu korenito spremeni vloga subjekta. Slednji postane aktiven pri konstituciji sveta, svet pa mu zato ne stoji več neodvisno nasproti.

V obdobju, ki ga označujemo kot Nemška klasična filozofija in je v dobri meri nadaljevala Kantov filozofski projekt, je razmerje med duhom in naravo eden ključnih elementov filozofskega sistema. Za objektivni idealizem mladega Schellinga in absolutni idealizem Hegla je tako še posebej razvidna problematizacija predpostavk in rezultatov Kantovega transcendentalnega idealizma, ki trpi za dvema ključnima težavama. Prva je v tem, da je Kantova narava še pretirano mehanicistična, kar onemogoča pravo mišljenje organizmov v naravi. Druga pa je, da je razmerje med duhom in naravo pri Kantu pretirano subjektivistično in posledično nezmožno zajeti enotnost duha in narave. Dober del Schellingovega in Heglovega filozofskega projekta bi tako lahko razumeli kot redefinicijo razmerja med duhom in naravo, ki odgovarja na antinomije, v katere se je zapletel Kant.

Marksizem pokaže razredno dimenzijo razmerja med duhom in naravo. Buržoazija s svoje pozicije moči človeka vidi kot spontano bitje, ki svoja želenja prosto izraža na trgu. Za proletariat pa postane toliko bolj jasno dejstvo, da so se socialna razmerja med ljudmi spremenila v blagovna razmerja med rečmi. Delavec je z vstopom na trg dela kot kolesce stroja ujet v mehanizem kapitalistične produkcije, ki ji vladajo zakoni, po nujnosti enaki zakonom fizike. Po drugi strani pa proletariat zastopa celotno človeštvo in s tem postane pravi subjekt zgodovine. Z združitvijo vseh producentov v en razred zatiranih s tem nima le zmožnosti, da s svojega stališča dojame svet kot razredno določen, ampak ga skozi revolucionarno prakso lahko tudi spremeni.

V transcendentalni fenomenologiji se razmerje duha in narave artikulira prvenstveno z ozirom na razlikovanje ‘naravne naravnanosti’, za katero je značilna stalno delujoča teza biti enega, preddanega (‘naravnega’) sveta in transcendentalne konstitucije prav te naravnanosti. V drugem smislu je narava pojmovana kot prvotna plast smiselne strukture izkustva nasploh, kot konstituirani pol, začenši s substanco, skupaj z njenimi notranjimi in zunanjimi horizonti. V ožjem smislu bi bilo naravo potrebno razumeti kot materijo pasivne sinteze. Duhu (jazu) in naravi v tem smislu pripadata različna, toda korelativna načina danosti, horizontnosti, časovnosti in konstitucije sploh. S tem je že nakazano vprašanje po prvinskem transcendentalnem jazu (duhu v pravem smislu), ki naj bi konstituiral tako psihični jaz kot naravo v njuni korelaciji.

V obzorju Heideggerjeve hermenevtične fenomenologije se vprašanje razmerja duha in narave kaže predvsem v vidiku razmerja ne-skritosti (skritosti v razkritosti) biti in svobode tu-biti (prostega odnosa do biti v njeni razkritosti), kar omogoča interpretacija grškega physis kot karakterja raz-kritosti biti. To načelno omogoča hermenevtiko izkustva narave v njenem značaju dinamičnosti, gibanja, cikličnosti, skladnosti. Kot osrednja problemska zveza se tu javlja odnos narava-svet. Kolikor oboje lahko pojmujemo kot celoto bivajočega v njegovi biti, v načinu kako je dano ‘v celoti’, se zastavlja vprašanje pojmovne razmejitve narave in sveta – je narava nekaj znotrajsvetnega (kot neka regija bivajočega v posebnem načinu njegove biti) in tako svet v samolastnem smislu ni naravni svet, ali pa je nemara narava nek značaj svetnosti in biti same (kot razkritost)?

Proti transcendentalnim metodam v filozofiji – kot so kantovske analize pogojev možnosti spoznanja ali Husserlova fenomološka redukcija –, mnoge sodobne filozofskih smeri, kot so novi materializem, objektno orientirana ontologija in spekulativni realizem izhajajo iz nefilozofskih področij. Za Meillassouxa ima posebno mesto matematika, za Harmana umetnost, za Latourja pa naravnoznanstvena praksa. Vpeljava ploskih ontologij in navezava na področja izven filozofije omogočajo nov premislek o temeljnih ontoloških pojmih.

Problem razmerja med duševnostjo in naravo ima nedvomno pomembno mesto v filozofiji znanosti. Gre navsezadnje za enega izmed tistih problemov, s katerim se spopadajo številne znanstvene discipline, a se vztrajno izmika zadovoljivi razlagi. V zgodovini filozofije prav tako ne manjka neposrednih poskusov razrešitve problema, kar se odraža v dolgi vrsti idealističnih, materialističnih in dualističnih pozicij ter njihovih polemik. Ravno filozofija znanosti pa tu praviloma postopa nekoliko drugače.

Nova luč, ki ga na problem duh – narava lahko vrže filozofija znanosti, je ta, da v naravi odkrije aspekt duha, v duševnosti pa vpliv narave ali pa vsaj naravoslovja. Seveda je ta nova konjunktura ravno tako nestabilna in polna polemik. Zdi se, da je vprašanje mejnika med poloma in smiselnosti njune razločitve še vedno odprto. Kibernetika in filozofija kognitivne znanosti si prizadevata človeške pojave podvreči naravoslovnim metodam opazovanja in tehnološke manipulacije, ter s tem na povsem metodološki oz. praktični ravni odpraviti koncept duha. Konstruktivistična filozofija znanosti pa se v določenem smislu postavi na nasprotni pol. Ta sicer praviloma ne zanika veljavnosti znanstvenih odkritij, opozarja pa, da koncepta narave in specifične znanstvene metodologije, ki mu pritiče, ne gre univerzalizirati, saj gre za enega izmed mnogih in enako pomembnih epistemoloških okvirjev (npr. Isabelle Stengers, Donna Haraway, Bruno Latour). Spet tretja usmeritev pa z zgodovinske, antropološke in spekulativne perspektive razmišlja o epistemoloških okvirjih, ki še niso, ali pa niso več prepleteni s kategorijama narave in duševnosti (napr. Gilbert Simondon, Vivieiros de Castro, Yuk Hui).

SFD v poletnem času in poziv k zbiranju fotografij obeležij filozofinj in filozofov

Spoštovane filozofske entuziastke in entuziasti,

Zdi se, da smo prebrodili zdravstveno krizo in pred nami je poletje, ki pa bo vendarle letos nekoliko drugačno od preteklih. Pri SFD smo se ob premlevanju trenutne situacije odločili, da vam tudi poleti ponudimo posamezne e-dogodke, ki smo jih v aprilu in maju predstavljali v okviru serije “Filozofija v karanteni”.

Prav tako pa pričenjamo z zbiranjem fotografij obeležij, denimo kipov ali spominskih plošč, ki so posvečena različnim filozofom na slovenskih tleh, pri čemer štejejo tudi napisi ulic ali trgov, poimenovanih po filozofinjah in filozofih.

Fotografije obeležij z navedbo lokacije in imena ter priimka fotografa pošljite na naš elektronski naslov drustvo.ljsfd@guest.arnes.si, s čemer se tudi strinjate z njihovo objavo na naši spletni in FB strani (ter drugih medijih).

Tisti ali tistemu, ki bo posredoval največje število fotografij obeležij različnih filozofov, bo komisija podelila knjižno nagrado.

Akcija se zaključi ob naslednjem občnem zboru, ki bo konec novembra oziroma v začetku decembra 2020.

Vir in več na: http://www.sfd-drustvo.si/2499-2/

Zakaj filozofija za brezdomce?

V kranjskem zavetišču za brezdomce se že deseto leto (pod imenom Zgodovinski krožek) odvijajo redne tedenske filozofsko-zgodovinske delavnice, ki jih vodi mag. Marko Ogris, filozof in sociolog kulture. V čem je pravzaprav smisel teh delavnic? Zakaj pravzaprav filozofija, kulturna zgodovina in ostala humanistika za brezdomce, zakaj brezdomce kakor tudi širši krog ljudi nasploh spodbuditi k filozofiranju? Naši predniki so bili nomadi, klateži – lovci in nabiralci, ki so sledili hrani, ko je bilo treba. Zanje sta bili edini pomembni vprašanji, od kod bo prišel njihov naslednji obrok in kje lahko varno prenočijo. Tako je bilo tisočletja. Toda potem so se naučili, kako se obdeluje zemljo, in jim ni bilo treba več loviti hrane. Čim se je to zgodilo, so nastale prve stalne naselbine, ki jih je, čim so nastale, naselilo še več ljudi in so se večale. Z nastankom stalnih naselbin je nastopil čas, ko je človek lahko ugotovil, da se da življenje nadzorovati. Vendar samo do določene mere, kajti življenje je bilo še vedno tudi nepredvidljivo – civilizirane skupnosti so se precej hitro ne le pojavljale, ampak so tudi izginjale in mesta so precej hitro ne le nastajala, ampak tudi propadala. Vse to je človeka privedlo do tega, da se je začel spraševati, kaj je pravzaprav stalno (predvidljivo, se da nadzorovati) in kaj se spreminja (je nepredvidljivo, uhaja izpod nadzora).

Stopnji razvoja človeka, ki jo predstavlja nomad, klatež, ki – tako kot druge živali – pohajkuje in išče hrano in prenočišče, je torej sledila stopnja, ki jo predstavlja civilizirani človek, ki se sprašuje, kaj je stalno in kaj se spreminja. Toda kaj je pravzaprav to, po čemer se druga stopnja razlikuje od prve in kar predstavlja tisto, kar človeka loči od drugih živali, se pravi tisto, kar ga vzpostavlja kot človeka?

Odgovor je na dlani: človek je človek po tem, da je zmožen premišljevati o sebi in o svetu okoli sebe brez sklicevanja na katero koli avtoriteto zunaj sebe tako, da se sprašuje o oziroma postavi pod vprašaj samoumevne vrednote, ideje, po katerih ljudje živimo (in ki so večinoma pravzaprav samo fascinacije). To je torej tisto, po čemer se loči od drugih živali, ta zmožnost premišljevanja, ki je samostojno, avtonomno (brez sklicevanja na katerokoli avtoriteto zunaj sebe), ustvarjalno, tudi inovativno (vodi do novih, tudi čisto novih odgovorov na vprašanja, ki zadevajo naše samoumevne vrednote, ideje), spoštljivo (dopušča razlike, drugačnosti). To premišljevanje torej, ki je s tem slednjim, s spoštljivostjo, etičnost, se pravi zmožnost skrbeti ne le za svoje lastne potrebe, ampak tudi potrebe drugih ljudi, skupnosti (in tako delati dobro ne le sebi, ampak tudi drugim), pa tudi potrebe vseh drugih živih bitij in vsega naravnega okolja, ki si ga z njimi delimo. Oziroma to premišljevanje, ki se mu reče tudi avtonomno spreminjanje našega jaza, njegovo porajanje v novi, boljši obliki oziroma – filozofiranje.

Človek je torej človek po tem, da se sprašuje o sebi in o svetu okoli sebe – pa naj pohajkuje ali ne. Po tem, da je filozof – pa naj je klatež, brezdomec ali ne in naj je starejši ali mlajši, človek s težavami v duševnem zdravju ali duševno »zdrav« človek, človek s posebnimi potrebami ali človek z »navadnimi« potrebami in tako naprej. To je torej človeškost. In zato brezdomce in širši krog ljudi nasploh spodbuditi k filozofiranju.

Dr. Barbara Vogrinec Švigelj, filozofinja

Izvirno objavljeno  v Kralji ulice, št. 156, maj 2019.

Napotilo:
http://www.kraljiulice.org

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V petek, 25. 1. 2019, so člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je določila, da se bo ta dan obeleževal vsak tretji četrtek v novembru; letošnje šolsko leto je bil tako filozofiji še posebej namenjen 15. 11. 2018.

Po uvodnem nagovoru učiteljice Nadje Ulcej, ki je povedala, da je dan prej, torej 24. 1. 2019, UNESCO prvič obeležil dan izobraževanja, je učiteljica Taja Užnik vprašala ledinske unescovce, kaj je to filozofija. S skupnimi močmi so ugotovili, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije NELAGODJE SMISLA, smo razmišljali o tem, kaj je smisel, kaj nelagodje, kaj nelagodje smisla … Mlajši učenci so prisluhnili zgodbici Hvaležni medved in jo ilustrirali, starejši pa so zagrizli v težja miselna vprašanja na delovnih listih.

Čeprav so bili na srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda in je bila tema zelo zahtevna, so dan filozofije obeležili zelo razmišljujoče in ob verzih iz pesmi Bit skupine Zmelkoow odfilozofirali v svoje razrede.

Več na: http://www.o-ledina.si/novice/1069

Prenovljena spletna stran Slovenskega filozofskega društva

Spoštovani filozofi in filozofinje ter ljubitelji in ljubiteljice filozofije! Na domeni sfd-drustvo.si lahko obiščete prenovljeno spletno stran Slovenskega filozofskega društva (SFD). Namen strani je predstavitev društva in njegovih osnovnih dejavnosti. Poleg tega na strani najdete še koristne povezave ter obvestila, povezana s filozofijo kot teoretično in praktično dejavnostjo. Vabljeni in vabljene k pogostim obiskom!

Napotilo:
http://www.sfd-drustvo.si

BSPEE filozofsko tekmovanje za dijake in dijakinje

Filozofsko tekmovanje v sklopu obeleževanja Unescovega Dneva filozofije organizirajo The Finnish UNESCO ASPnet, Finnish Association of Philosophy and Ethics TeachersSocietas Philosophica Fennica ter Norwegian High School Philosophical Association. Več splošnih informacij o tekmovanju ter preteklih izvedbah lahko najdete na povezavi.

Več informacij o letošnji izvedbi pa je dostopnih na naslednji povezavi.

Kako sodelovati (navodila za šole so sicer dostopna na spletni strani):

  • Vsaka sodelujoča šola mora 15. oktobra 2018 zagotoviti 2-uri dolgo nadzirano pisanje esejev za tekmovalce iz svoje šole
  • Vsaka sodelujoča šola mora do 26. oktobra 2018 poslati največ dva tekmovalna eseja organizatorju tekmovanja (če ima šola več kot dva tekmovalca, izbor opravi interno po internih kriterijih)
  • Vsaka sodelujoča šola mora zagotoviti vsaj 1 ocenjevalca, ki bo med 26. oktobrom in 7. novembrom na voljo za ocenjevanje esejev.
  • Vsaka šola, ki želi sodelovati, mora svoj namen o sodelovanju najaviti do 12. oktobra na e-mail naslov bspee.internatinonal@gmail.com. Sodelujoči učitelji bodo naslove za tekmovalne eseje prijeli 14.oktobra.

Navodila za pisanje esejev, tako kot tudi ocenjevanje esejev na tekmovanju sledijo postopkom in kriterijem IPO (International Philosophy OIympiad)

Za dodatne informacije in tehnične podrobnosti glede sodelovanja na tekmovanju se lahko obrnete name  (miha.andric@live.com), direktno na organizatorja (bspee.international@gmail.com) ali pa si podrobno ogledate spletno stran tekmovanja: https://bspee.wordpress.com/.

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo in Pedagoški inštitut  vabijo na znanstveni sestanek z naslovom »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi«, ki bo potekal v soboto, 14.4.2018, na Pedagoški fakulteti v Kopru (Univerza na Primorskem), Cankarjeva ulica 5.

Program Filozofije za otroke (FZO), ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Matthew Lipman in se je uveljavil kot program, ki lahko pomembno prispeva k uresničevanju nekaterih bistvenih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja (kritičnost, ustvarjalnost, pluralnost, avtonomnost, demokratičnost), v Sloveniji ni novost. Že v devetdesetih letih smo se srečali s posameznimi poskusi uvajanja te prakse, ki temelji na samostojnem razmišljanju učencev, v naš šolski prostor. Pozneje, ko je prišlo do preoblikovanja zasnove osnovne šole, je ta program postal eden izmed izbirnih predmetov v novi devetletki. Poleg tega revija Filozofija na maturi in spletna stran Zofijini ljubimci že vrsto let ponujata strokovno platformo za izmenjavo idej, izkušenj in materiala, povezanega z izvajanjem tega programa, ne manjka pa tudi seminarjev, prevodov in monografskih publikacij, ki se ukvarjajo s to tematiko.

Kljub desetletnim izkušnjam, zanimanju za program in možnostim, ki so na voljo za njegovo izvedbo, pa se pogosto pojavljajo pomisleki, da je filozofija za otroke v Sloveniji še zmeraj v začetni fazi svojega razvoja in da bi za njeno vidnejšo prisotnost bilo potrebno storiti več. Predvsem se javlja potreba, da bi se strokovnjaki in učitelji, ki se ukvarjajo s FZO, še tesneje povezali, izmenjali izkušnje in posledično obogatili program. Slednjo nagovarja znanstveni sestanek z izvirnimi prispevki, ki se ukvarjajo tako s statusom FZO kot tudi s prakso in poznavanjem tega programa pri nas in na tujem.

PROGRAM:
10.00 – 10.30 Uvodni nagovor in otvoritev sestanka
10.30 – 11.00 Smiljana Gartner Dajmo otrokom glas s pomočjo FzO
11.00 – 11.30 Tanja Pihlar Otroci filozofirajo: o delavnicah v knjižnicah
11.30 – 12.00 Igor M. Ravnik Zakaj čakati do mature, da lahko filozofiram?
12.00 – 12.15 Odmor za kavo
12.15 – 12.45 Rudi Kotnik FzO v izobraževanje učiteljev
12.45 – 13.15 Ena Bissachi Zastavljanje ustrezno strukturiranih vprašanj pri pouku
13.15 – 13.45 Lucija Brečko Percepcija filozofije za otroke pri učiteljih razrednega pouka na osnovnih šolah na savinjskem
13.45 – 15.00 Odmor za kosilo
15.00 – 15.30 Marjan Šimenc Filozofija za otroke (FZO) in nasilje v šoli
15.30 – 16.00 Vojko Strahovnik in Mateja Centa Etika in filozofija za otroke – izkušnje mednarodnih projektov, rezultati in dobre prakse
16.00 – 16.30 Ana Marija Grum Filozofija za otroke: delo z začetno skupino
16.30 – 17.00 Robert Petrovič Neformalne spodbude na področju FZO v Sloveniji
17.00 – 17.15 Odmor za kavo
17.15 – 17.45 Boris Vezjak Koliko logičnega zmorejo otroci?
17.45 – 18.15 Doroteja Čebular Filozofija kot vzgoja za dobro življenje
18.15 – 19.00 Tomaž Grušovnik Filozofija za otroke in vzgoja za etiko mišljenja
19.00 – 19.30 Zaključna razprava in konec sestanka

Knjižica s programom in povzetki (PDF)

Programski odbor:
doc. dr. Tomaž Grušovnik, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (predsednik),
izr. prof. dr. Boris Vezjak, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo,
izr. prof. dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut
dr. Tanja Pihler

Organizacijski odbor:
Ena Bissachi (predsednica), Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta;
asist. Marko Gavriloski, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Izbirno tekmovanje za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018

Izbirno tekmovanje za izbor slovenske delegacije za Mednarodno filozofsko olimpijado 2018 (IPO – International Philosophy Olympiad) je 23.3.2018 potekalo na Gimnaziji Bežigrad. Na IPO 2018 sta se uvrstila Martina Fridl (II. Gimnazija Maribor) in Filip Korošec (Gimnazija Bežigrad). Več o 26. filozofski olimpijadi si lahko ogledate na naslednji povezavi: http://ipo2018.me/

Poročilo pripravil: Miha Andrič