Svetovni dan filozofije

Filozofsko mišljenje v praksi

Objavili smo zbornik, ki je lani izšel ob Svetovnem dnevu filozofije in je med drugim posvečen popisu preteklih obeležitev svetovnega dneva filozofije v Sloveniji. Zbornik sta uredila Marjan Šimenc in Boris Vezjak, oblikoval ga je Luka Mancini, založil pa Pedagoški inštitut. Pri izdaji so sodelovali: Slovenska nacionalna komisija za Unesco; Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Maribor; Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta Ljubljana in Slovensko filozofsko društvo.

Zbornik si lahko v PDF formatu snamete na naslednjem naslovu: http://www.danfilozofije.net/svetovni-dan-filozofije/

15. državno tekmovanje iz filozofije

Slovensko filozofsko društvo in Gimnazija Novo mesto objavljata razpis za 15. Državno tekmovanje iz filozofije za šolsko leto 2018/2019.

Državno tekmovanje iz filozofije bo potekalo v petek, 29. marca 2019, na Gimnaziji Novo mesto, Seidlova cesta 9, Novo mesto, z začetkom ob 9.30 uri.

Teme pisanja eseja so:

  • Vprašanje stvarnosti (temelj stvarnosti, vprašanje metafizike, nujnost in svoboda, duhovno in materialno, človek in smisel, avtentično življenje)
  • Vprašanje spoznanja (plodnost in meje skepticizma, mnenje in vednost, utemeljitev spoznanja, jezik kot pogoj in meja spoznanja, razum in njegove meje, znanost in filozofija)
  • Vprašanje morale (moralni relativizem, utemeljitev moralnih načel, svoboda in odgovornost, moralne vrednote in moralno vrednotenje, dobro življenje, vrlina in sreča)
  • Posameznik in skupnost (utemeljitev in meje oblasti, država in skupno dobro, zakon in svoboda, pravičnost in enakost, kršitev zakona in kazen, družbena utopija)
  • Filozofija religije (verovanje in razum, dokazovanje božjega bivanja, Bog in svet, govor o Bogu, religija in morala, kritika religije)
  • Filozofija in literatura: filozofska interpretacija književnih del, ki so predpisana na maturi iz slovenščine

Priporočena literatura:

  • Palmer, Donald (2007): Ali središče drži? Uvod v zahodno filozofijo
  • Gaarder, Jostein (1997): Zofijin svet: roman o zgodovini filozofije
  • Bryan, Magee (2002): Poti filozofije.
  • Savater, Fernando (1998): Etika za Amadorja.
  • Miller, David (2007): Politična filozofija. Zelo kratek uvod
  • Craig, Edward (2011): Filozofija. Zelo kratek uvod
  • Okasha, Samir (2012): Filozofija znanosti. Zelo kratek uvod
  • Warburton, Nigel (2009): Filozofija. Temeljna spoznanja
  • Revija FNN

Potek tekmovanja

Udeleženke in udeleženci bodo med danimi naslovi izbrali enega in napisali esej. Vsaka predpisana tema bo vsebovala tri različne naslove, razen »Filozofija in literatura«, kjer bo na voljo en odlomek iz predpisanih besedil.

Prijava

Rok za prijavo na tekmovanje je petek, 22. marec 2019. Prijavnica naj bo posredovana na e-naslov uros.lubej@gimnm.org. Prijava naj vsebuje: naziv šole, ime in priimek mentorja/-ice, ter imena in priimke sodelujočih dijakov/-inj. Vsaka šola lahko prijavi do tri udeležence/-ke.

Udeleženci/-ke državnega tekmovanja morajo biti selekcionirani na šolski ravni. Mentorji/-ice so tudi ocenjevalci/-ke na tekmovanju.

Strokovna komisija

Strokovno komisijo za izvedbo tekmovanja tvorijo: Alenka Hladnik, dr. Tomaž Grušovnik, Uroš Lubej.

Pravilnik

Pravilnik, ki ureja to tekmovanje, je dostopen na spletnih straneh Gimnazije Novo mesto.

Objava rezultatov tekmovanja

Rezultati tekmovanja bodo razglašeni na dan tekmovanja ter objavljeni na spletni strani Gimnazije Novo mesto.

Razpisno besedilo je bilo 15. januarja 2019 objavljeno na spletni strani Gimnazije Novo mesto ter je bilo posredovano vsem učiteljicam in učiteljem filozofije na srednjih šolah.

Kontaktna oseba za dodatne informacije je Uroš Lubej, Gimnazija Novo mesto (uros.lubej@gimnm.org).

dr. Tomaž Grušovnik, Slovensko filozofsko društvo

Mojca Lukšič, Gimnazija Novo mesto

 

Napotili:
https://www.gimnm.org
http://www.sfd-drustvo.si

Prenovljena spletna stran Slovenskega filozofskega društva

Spoštovani filozofi in filozofinje ter ljubitelji in ljubiteljice filozofije! Na domeni sfd-drustvo.si lahko obiščete prenovljeno spletno stran Slovenskega filozofskega društva (SFD). Namen strani je predstavitev društva in njegovih osnovnih dejavnosti. Poleg tega na strani najdete še koristne povezave ter obvestila, povezana s filozofijo kot teoretično in praktično dejavnostjo. Vabljeni in vabljene k pogostim obiskom!

Napotilo:
http://www.sfd-drustvo.si

Nacionalno izbirno tekmovanje za mednarodno filozofsko olimpijado 2019

Gimnazija Bežigrad / 15.03.2019 / 14:00 – 19:00

Vse gimnazijske profesorje in profesorice filozofije vabimo, da prijavite svoje dijakinje in dijake na izbirno tekmovanje za letošnjo Mednarodno filozofsko olimpijado IPO 2019, ki bo od 16. do 19. maja potekala v Rimu v Italiji.

Med vašimi dijaki/njami bomo izbrali dva tekmovalca, ki bosta zastopala Slovenijo na IPO 2019. Na tekmovanju ju bosta spremljala njuna mentorja. V primeru, da se mentorja dogodka ne bosta mogla ali ne bosta želela udeležiti, bomo sami zagotovili spremstvo za udeležence.

Vse informacije o prijavi in pripravi izbranih tekmovalk/cev sledijo po razglasitvi rezultatov.

Izbirno tekmovanje

Izbirno tekmovanje se bo začelo v petek, 15. marca 2019, na Gimnaziji Bežigrad. Zbor tekmovalcev bo ob 14.00. Pisanje razpravljalnega ali interpretativnega eseja v angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini (nematernem jeziku tekmovalca) bo trajalo 4 ure. Esej se piše na računalnike, ki jih zagotovi šola gostiteljica. Preostale informacije o tekmovanju in navodila za pisanje eseja boste dobili po prijavi. Opozarjamo le na tematske sklope pisanja:

  • vprašanje stvarnosti,
  • vprašanje spoznanja,
  • vprašanje morale,
  • posameznik in skupnost,
  • filozofija religije,
  • filozofija umetnosti

Naslovi in citati bodo narejeni po vzoru preteklih tekmovanj: http://www.philosophyolympiad.org/?page_id=72

Prijave na izbirno tekmovanje

Vsaka šola lahko po predhodnem internem izboru prijavi 2 tekmovalca*. Spremstvo mentorjev ni potrebno. Vsi udeleženci pa morajo ustrezati naslednjim pogojem:

  • odlično znanje in zmožnost izražanja ter pisanja v izbranem tujem jeziku,
  • udeležba na Državnem tekmovanju iz pisanja filozofskega eseja 2019,
  • pripravljenost na udeležbo na IPO 2019 med 16. in 19. majem 2019,
  • pripravljenost pokriti stroške prevoza na IPO 2019.

* Mednarodne in nacionalne oddelke iste gimnazije pri prijavi na Izbirno tekmovanje za IPO upoštevamo kot dva različna prijavitelja, ki pa morata v celoti upoštevati in izpolnjevati ostale razpisne pogoje.

PRIJAVA mora vsebovati

  • naziv šole
  • ime, priimek in kontakt mentorja/ice
  • ime in priimek tekmovalcev
  • telefonska številka tekmovalcev
  • e-pošta tekmovalcev
  • izbran jezik v katerem bodo tekmovalci pisali esej

Prijavo pošljite na miha.andric@live.com ali slovenia.ipo@gmail.com. Rok za prijavo je 11.3.2019.

Rezultati izbora

Rezultate tekmovanja bodo vsi prijavljeni v roku 10 dni izvedeli po elektronski pošti. Ime in šola izbranih tekmovalcev bodo tudi javno objavljeni. Vodja ocenjevanja je dr. Marjan Šimenc.

Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na miha.andric@live.com

Predstavnica IPO za Slovenijo Alenka Hladnik (alenka.hladnik@quest.arnes.si)

Organizator izbirnega tekmovanja: Miha Andrič (miha.andric@live.com)

Smisel pod drobnogledom

Različne aspekte iskanja in nelagodja smisla v okviru delavnic poglabljali dijaki liceja Slomšek in njihovi vrstniki iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika

Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so v četrtek obeležili tudi svetovni dan filozofije skupaj z dijaki in profesorji Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika.

Dan filozofije je pred leti razglasila generalna skupščina Združenih narodov, v slovenskem prostoru pa ga od leta 2005 obeležujejo po zaslugi nacionalne komisije organizacije Unesco in Slovenskega filozofskega društva. Letošnja tema se je glasila Nelagodje smisla, pri čemer so organizatorji poudarili, kako je iskanje smisla lahko pomemben osebni in družbeni izziv, vprašanje pa je, na kaj se natančno meri z njim.

Smislu je bilo posvečeno tudi četrtkovo srečanje na liceju Slomšek, na katerem so sodelovali dijaki četrtega letnika omenjene šole in vrstniki kamniške Maistrove gimnazije (le-ti so dejansko vrnili obisk tržaških vrstnikov, ki so se bili v oktobru mudili na Filozofskem taboru v Kamniku), medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Frana Levstika Kdo je sešil Vidku srajčico?. Gimnazijci so se posvetili poglabljanju vprašanj o smislu v okviru treh delavnic: prvo je vodil profesor na liceju Slomšek Jurij Verč, pri čemer so morali udeleženci analizirati in iskati paradigme pri filozofski pravljici Ermanna Bencivenge Končna mahinacija; v okviru druge delavnice so se dijaki skupaj s pisateljem Erikom Sancinom posvetili vprašanju pisateljevanja kot osmišljanja, medtem ko je tretjo vodila profesorica italijanščine Majda Bratina, tema pa je bila smisel življenja in pomen udejanjanja resničnih izbir. Dijaki 4. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek so tudi pripravili video na temo smisla življenja, v popoldanskih urah pa so si kamniški gostje ogledali park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter počastili spomin na bazoviške junake.

Ivan Žerjal

Vir: Primorski dnevnik

Napotili:
http://www.primorski.it
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=15069

Danes filozofija, jutri revolucija

Vsak tretji četrtek v novembru je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan filozofije

Na marsikateri srednji šoli so v tem tednu bolj kot odgovore iskali vprašanja. V mariborskem gledališču so razpravljali o nelagodju smisla. Sredi tedna, sredi Ljubljane pa je več študentov in predavateljev filozofije razpravljalo o pomenu revolucije danes.

Filozofija in revolucija je bila namreč tema letošnjega filozofskega maratona, ki ga že vrsto let pripravlja Študentsko filozofsko društvo v novembrskem tednu ob svetovnem dnevu filozofije.

Gostja oddaje sta udeleženca in soorganizatorja maratona, filozofska študenta Nesa Vrečer in Martin Bole.

Posnetek na: https://val202.rtvslo.si/2018/11/kulturnice-100/

Nataša Štefe

Dijaki o smislu življenja: Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš

Na današnji mednarodni dan filozofije z mladimi o enem najtežjih in najbolj kompleksnih vprašanj

Če imajo mednarodni dan voda, okolje, zdravje, jeziki in še desetine drugih reči, zakaj ga ne bi imela tudi filozofija, ki je med prioritetami Unesca v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami. In ga tudi ima. To je vsak tretji četrtek v novembru.

Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan razglasila leta 2002, k njegovemu zaznamovanju pa vabijo vsako leto posebej pod drugim naslovom.

Letos je v osrčju dneva vprašanje nelagodja smisla, s poudarkom na smislu življenja. Morda gre za najbolj zguljeno, a hkrati najbolj večplastno in najtežje vprašanje, okoli katerega se bo vrtela tudi osrednja slovesnost, ki bo danes v Mariboru. In kaj o smislu življenja menijo mladi, dijaki različnih gimnazij, ki s svojimi profesorji filozofije radi debatirajo o tem?

Smisel življenja po mnenju nekaterih gimnazijcev
Da iz življenja potegneš največ.
Čim bolj uživati, biti srečen.
Sreča in veselje, zadovoljstvo s samim sabo.
Življenje je pot izkušenj.
Postati najboljša različica samega sebe.
Vztrajnost, vztrajnost pri uresničevanju vsakdanjih ciljev.
Nabiranje izkušenj in učenje iz njih.
Pustiti zapuščino za sabo.
Slediti svojim sanjam.
Nekaj, kar bi delal do konca življenja z nasmeškom na obrazu.
Čim več videti in vedeti, pustiti pečat svetu.
Ustvariti svoj pogled na življenje in s tem svoj cilj ter ga izpolniti do konca življenja.
Biti dober do drugih in do sebe.
Truditi se in ne obupati.

Najprej sreča, potem delo

Mišo Dačić, ki na kranjski gimnaziji poučuje filozofijo, pravi, da daleč največ dijakov tretjih letnikov bistvo oziroma smisel življenja tako ali drugače povezuje s srečo, užitkom, zadovoljstvom. »Aristotel bi rekel, da se vsi strinjajo, da je najvišje dobro sreča, a si ta pojem različno razlagajo.« Dijaki tako naštevajo notranji mir, užitek, »da počnem, kar hočem«, zadovoljene osebne potrebe, dobro počutje, lovljenje lepih trenutkov, uživanje v vsakdanu, prijetno popotovanje z veliko raznolikosti. A tudi: »Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš. Na koncu življenja ozreti se nazaj in biti ponosen na to, kar si ustvaril. Uživati polno življenje brez obžalovanj.« Med zanimivimi odgovori je zagotovo tudi tale: »Bistvo življenja je vse, kar ni samo sedeti za mizo v pisarni, učilnici in biti vse življenje zaprt za zidovi.«

Drugi najpogostejši odgovor pa je tako ali drugače povezan z delom: Da delaš, kar te zadovoljuje, veseli in zanima. Da uresničiš svoje cilje, najdeš svoj namen, dosežeš samoizpolnitev, se vzpenjaš po družbeni lestvici, pustiš zapuščino, slediš sanjam, ustvarjaš svet za potomce.

Tudi dijaki drugih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika pri profesorici Alenki Hladnik razmišljajo podobno. Da je pač bistvo življenja to, za kar se nam zdi vredno živeti in v čemer uživamo. Smisel življenja je truditi se in ne obupati, narediti čim več dobrega, doživeti čim več stvari in za sabo pustiti nekaj, po čemer se nas bodo zapomnili. Pa izkoristiti vsako priložnost, da se imaš lepo in uživaš življenje, živeti brez obremenitev, po svojih željah pustiti pečat svetu. Nekateri kljub mladosti gledajo tudi naprej. Recimo: »Smisel življenja so žena, otroci, družina, donosna služba in topel dom.« Hladnikova pravi, da se mladi na splošno zelo radi pogovarjajo o tej temi, in zato jo je sama vključila v redni program pri četrtih letnikih.

Kje iskati smisel
Marjan Šimenc s pedagoške fakultete pa meni, da že otroci s svojim spraševanjem, kje smo – kje je Slovenija, Evropa, svet, vesolje … – hitro pridejo do razsežnosti, ki je nedvomno filozofska. »Ko vprašajo, kje je vesolje, vprašajo tudi, do kod seže naša vednost (oziroma vednost odraslih). V svojih vprašanjih lahko zajamemo tisto, kar uhaja našemu izkustvu, a s svojimi odgovori tja ne moremo seči. Podobno bi lahko izpeljali za smisel življenja kot celote. Z vprašanji tja lahko sežemo, ne moremo pa s svojimi odgovori.«

Zato, sklene Šimenc, bi lahko sicer odgovorili, da je smisel našega življenja posmrtno življenje, a bi takoj sledilo naslednje vprašanje, ki bi pokazalo težavnost tega odgovora: kakšen pa je smisel posmrtnega življenja? Tako je pravo filozofsko vprašanje po smislu: Kaj narediti takrat, ko naša vednost naleti na neki rob, na mejo, ki je ne more prestopiti?

To je napačno vprašanje!
Sandi Cvek, profesor na novogoriški gimnaziji: Pri urah filozofije se temi o smislu življenja dosledno izogibam. Pač pa debato tu pa tam izsili kakšen dijak, kar običajno vodi v jalove prepire, v katerih udeleženci vehementno soočajo take in drugačne smisle življenja (od nesebičnega razdajanja drugim prek umetniške ali znanstvene dejavnosti in boja za boljši svet pa vse do absolutno sebičnega in nebrzdanega uživaštva), pri čemer jim nikoli ne pride na misel, da bi problematizirali smisel življenja kot tak oziroma samo pozicijo, s katere je o njem sploh mogoče razmišljati ali govoriti.

Ker pri »smislu življenja« je problematična že sama besedna zveza – namreč povezovanje smisla in življenja. Mar ni smisel povsem lingvistična kategorija in so lahko (ne)smiselne le izjave oziroma trditve, ne pa tudi stvari in pojavi? Seveda ne trdim, da razpravljanje o (ne)smiselnosti življenja nima smisla, pravim samo, da ne razumem najbolje, kaj se išče, ko se življenju išče smisel, saj se s to besedo po nemarnem opleta kot z nekakšno pripravno sopomenko za vrsto drugih besed: na primer za srečo, ugodje, korist, namen …

Če bi se moral odločiti za eno samo oziroma najbolj tipično značilnost odnosa mojih dijakov do tega problema, potem je to zagotovo njihov povsem samoumevni in refleksni: ali nihilizem, češ da življenje nima smisla, saj je to čas, ko je dobro čim bolj uživati in ko se je pač treba z nečim zamotiti čakajoč na smrt; ali pa subjektivizem in relativizem v smislu: ker smo ljudje zelo različni, pač ne more biti govora o enem samem smislu življenja, ampak je smislov toliko, kolikor je ljudi. Pri čemer v odsotnosti »velikih zgodb« znajo več kot prav priti male, saj najbrž lahko nekomu življenje še vedno osmisli le vsemogočni bog stvarnik, odrešenik in sodnik; nekomu drugemu pa čisto zadošča tudi kakšno manjše, recimo hollywoodsko ali nogometno, božanstvo.

Nekdo lahko preživi svoje življenje v boju za boljši in pravičnejši svet, nekdo drug pa je čisto zadovoljen z obdelovanjem lastnega vrtička in skrbjo zase. Mogoče ima prav Zmelkoow in je smisel življenja ležanje na plaži, pri čemer sam takoj dodajam, da pri takem življenjskem stilu brez čivave še nekako gre, brez »možganov na off« pa nikakor. Malo prej sem na naslovni strani eAsistenta prebral današnjo »modrost dneva«, prepisano iz famozne Celestinske prerokbe: »Ko imaš prava vprašanja, se porodijo tudi pravi odgovori.« Če je to res, potem vprašanje, kakšen je smisel življenja, ni pravo, in se je treba predvsem sprijazniti z zoprnim dejstvom, da ne obstajajo samo napačni odgovori, ampak tudi napačna vprašanja.

Tanja Jaklič

BSPEE filozofsko tekmovanje za dijake in dijakinje

Filozofsko tekmovanje v sklopu obeleževanja Unescovega Dneva filozofije organizirajo The Finnish UNESCO ASPnet, Finnish Association of Philosophy and Ethics TeachersSocietas Philosophica Fennica ter Norwegian High School Philosophical Association. Več splošnih informacij o tekmovanju ter preteklih izvedbah lahko najdete na povezavi.

Več informacij o letošnji izvedbi pa je dostopnih na naslednji povezavi.

Kako sodelovati (navodila za šole so sicer dostopna na spletni strani):

  • Vsaka sodelujoča šola mora 15. oktobra 2018 zagotoviti 2-uri dolgo nadzirano pisanje esejev za tekmovalce iz svoje šole
  • Vsaka sodelujoča šola mora do 26. oktobra 2018 poslati največ dva tekmovalna eseja organizatorju tekmovanja (če ima šola več kot dva tekmovalca, izbor opravi interno po internih kriterijih)
  • Vsaka sodelujoča šola mora zagotoviti vsaj 1 ocenjevalca, ki bo med 26. oktobrom in 7. novembrom na voljo za ocenjevanje esejev.
  • Vsaka šola, ki želi sodelovati, mora svoj namen o sodelovanju najaviti do 12. oktobra na e-mail naslov bspee.internatinonal@gmail.com. Sodelujoči učitelji bodo naslove za tekmovalne eseje prijeli 14.oktobra.

Navodila za pisanje esejev, tako kot tudi ocenjevanje esejev na tekmovanju sledijo postopkom in kriterijem IPO (International Philosophy OIympiad)

Za dodatne informacije in tehnične podrobnosti glede sodelovanja na tekmovanju se lahko obrnete name  (miha.andric@live.com), direktno na organizatorja (bspee.international@gmail.com) ali pa si podrobno ogledate spletno stran tekmovanja: https://bspee.wordpress.com/.