Moj dnevnik kritičnega mišljenja

Svetovni dan filozofije 2024
Avtorji: Maja Vačun, Marjan Šimenc, Smiljana Gartner

Za uporabo pri filozofiji za otroke in drugod

V rokah imaš zvezek, ki naj bi te podpiral na poti kritičnega mišljenja pri filozofiji za otroke, pa tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju. Nastal je ob Unesco svetovnem dnevu filozofije 2024. Preden se podaš na raziskovanje elementov in veščin kritičnega mišljenja, se ustavi ob razmisleku, na kaj sploh pomisliš ob tej besedni zvezi.

Moj dnevnik kritičnega mišljenja (PDF)

Kaj imata skupnega Platon in čebele?

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto vabi UNESCO. V Sloveniji UNESCO-v svetovni dan filozofije obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom od leta 2005. Letošnji dan filozofije smo obeleževali v četrtek, 21. novembra. V okviru obeležitve dneva filozofije so dijaki 4. letnika gimnazije pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v šolski knjižnici organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?

Uvodni prispevek dijakinje 4. letnika gimnazije Klare Knavs o Platonu in predmetu njegove filozofske refleksije je uokviril temo okrogle mize. Klarin sošolec Jure Ajdovec je pojasnil Platonov koncept idealne države, ki je ključnega pomena za razumevanje primerjave Platonovega pogleda na državno skupnost in njeno ureditev s čebeljo družino in njeno strukturno ureditvijo. Alina Lorenzetti in Sara Mulc, iz 4. A razreda, in Katja Zabukovec, iz 4. B razreda, so odstrle nekaj vsebin iz biologije čebel, ki so bile nujno potrebne za nadaljnjo razpravo. Pojasnile so, da je čebelja družina kompleksna in visoko organizirana združba, v kateri ima vsak član določeno vlogo, ki prispeva k delovanju družine kot celote. Kaj imata skupnega Platonova idealna država in čebelja družina je izpostavila Ana Žnidarič. V čem pa se razlikujeta je vedel povedati profesor filozofije Gorazd Brne, ki je tudi povzel dotlej predstavljena premišljanja o Platonovih pogledih na državno skupnost in primerjavi Platonove idealne državne oblike s strukturo čebelje družine.

Razprava je bila sklenjena z dognanjem, da je povezovati državo in čebele na videz čudno, vendar če razumemo Platonove ideje – in ideja učinkovite in pravične države je ena izmed njih – kot izvorne, nespremenljive forme in lastnosti vseh naravnih, ne samo človeških, še več, poleg organskih celo neorganskih bivajočih stvari in tudi splošne sile, ki se razkrivajo skladno z naravnimi zakoni, postane primerjava med različnimi oblikami skupinskega bivanja smiselna. Misli so se razvile v smeri vprašanja, ali obstaja idealna ureditev skupnosti, po kateri se zgledujejo in kateri se bolj ali manj približajo različne pojavne oblike združb bivajočih stvari.

Moderator dogodka Gorazd Brne je ob zaključku strnil misli in poudaril, da v skladu s Platonovo opredelitvijo vednosti čebele kakršnekoli vednosti nimajo. V svojem dialogu z naslovom Teajtet Platon namreč vednost opredeli kot resnično prepričanje, za katerega imamo dober razlog (gr. lógos). Še več, Platon zahteva, da mora biti razlog upravičitve resničnega prepričanja spoznavajočemu dostopen, imeti mora notranji vpogled v postopek upravičitve, kar pomeni, da se mora razloga upravičitve zavedati, in mora biti prepričan, da je dober. Poleg tega mora biti spoznavajoči tudi sposoben navesti razloge za svoje prepričanje. Tega seveda čebelam ne kaže pripisati. S to ugotovitvijo je sicer postalo naslovno vprašanje okrogle mize absurdno, namen početja ob dnevu filozofije, ki je bil v spodbudi premišljanja o pravični ureditvi človeške skupnosti in v osvetliti vprašanja o tem, kaj je filozofija, pa dosežen.

Vir in več na: https://scpo.splet.arnes.si/2024/11/29/kaj-imata-skupnega-platon-in-cebele/

Svetovni dan filozofije – okrogla miza dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica

Ob svetovnem dnevu filozofije, ki mu je Generalna skupščina ZN posvetila tretji četrtek v novembru so dijaki 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?

Ta dan, ki ga od leta 2005 v Sloveniji obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, je namenjen spodbujanju razmišljanja, kritičnega mišljenja in razumevanja filozofskih vprašanj. Spodbuja nas k razmisleku o tem kako oblikujemo družbo in našo vlogo v njej.

Uvodoma je udeležence in obiskovalce pozdravil profesor Gorazd Brne in predal besedo dijakom, ki so predstavili Platona in njegov koncept  idealne države.  Izpostavili so, kako Platon v svojih delih opisuje družbo, ki naj bo pravična. To se lahko doseže z natančno razmejitvijo nalog med njenim prebivalstvom, kar spominja na organizacijo čebelje kolonije. Predstavili so delovanje čebele in čebelje družine, kjer ima vsak član svoje specifične naloge in vlogo, ki je ključna za preživetje skupnosti. S tem so dijaki izpostavili vprašanje ali je Platon želel izvedeti tisto kar čebele že vedo in ali se Platonova idealna država lahko primerja z naravno organizacijo čebelje skupnosti.

Filozofski prispevek dijakov je odlično dopolnila dijakinja Lina Hofman, ki je na klavirju zaigrala mistično melodijo Petra Iljiča Čajkovskega z naslovom Čarovnica.

V nadaljevanju je sledila razprava h kateri so bili povabljeni obiskovalci.  Osrednja tema je bila Platonova vizija idealne države in njena primerjava s strukturo čebelje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi povezava med družbeno ureditvijo in čebeljo kolonijo nenavadna, so razpravljavci poudarili, da Platonove ideje o učinkoviti in pravični družbi temeljijo na univerzalnih načelih, ki se lahko odražajo v različnih oblikah skupnega bivanja.

Profesor Gorazd Brne je ob koncu poudaril, da Platonova opredelitev vednosti čebelam odreka sposobnost resničnega spoznanja, saj vednost po Platonu zahteva zavestno upravičevanje prepričanj z dobrimi razlogi. Kljub temu je naslovno vprašanje spodbudilo razmislek o pravični ureditvi družbe, kar je bil tudi namen dogodka.

Vir in več na: https://www.knjiznica-ilb.si/2024/12/02/svetovni-dan-filozofije-okrogla-miza-dijakov-gimnazije-ilirska-bistrica/

Filozofski maraton 2024: filozofija in religija

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Letos bo serija predavanj na filozofski fakulteti potekala med 18. in 22. novembrom. Za temo pa smo postavili naslov Filozofija in religija. Društvo poziva oddelčne profesorje_ice, raziskovalce_ke in študente_ke različnih stopenj študija filozofije in ostalih področij humanistike naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 20. 10. 2024 na elektronski naslov filozofskimaraton@gmail.com, prijavite pa se s 150–250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka, ki naj vključuje 5 ključnih besed. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri, na spletni strani društva.

Za lažje iskanje iztočnic in začetni vpogled v temo smo pripravili kratek opis:

Antična filozofija je tesno povezana z mitologijo in teologijo, saj so stari Grki skozi filozofijo razmišljali o svetu in naravi bogov. Bogovi so imeli pomembno vlogo v razlagi naravnih pojavov in človeške usode, filozofija pa je ponujala globlji razmislek o obstoju in življenju. Sokratov dialoški način razmišljanja je postavil temelje za nadaljnje filozofske razprave. Rimljani so bili navdušeni nad grško filozofijo in religijo ter ju prilagodili svoji kulturi, čeprav niso razvili lastnega filozofskega sistema. Najbolj izobraženi Rimljani so se učili grško, saj je latinščina veljala za manj primeren jezik za izražanje filozofskih idej. Filozofija in religija sta bili tako v antiki neločljivo povezani in obogateni s širokim panteonom bogov, ki so bili narejeni po meri ljudi.

Srednjeveška filozofija se je ukvarjala z razmerjem med božanskim in človeškim, pri čemer je bila ključna razprava o svobodni volji in božji milosti. Filozofi, kot sta Tomaž Akvinski in Bonaventura, so razvijali teologijo na podlagi aristotelskih in platonskih konceptov. Srednjeveške razprave so skušale razumeti, kako božja bit vpliva na človekovo življenje in njegove odločitve. Avguštinova misel je poudarjala prepad med človeško voljo in božanskim spoznanjem, medtem ko je Tomaž Akvinski raziskoval zmožnost razuma, da prepozna meje lastne svobode. Renesansa je prinesla ponovno zanimanje za platonsko-krščansko tradicijo, pri čemer so misleci, kot sta Marsilio Ficino in Nikolaj Kuzanski, iskali načine, kako povezati božjo transcendenco z estetskim, etičnim in intelektualnim izkustvom.

Religija je venomer igrala vlogo tudi pri spoznavanju; pri Descartesu je denimo Bog tista instanca, ki skrbi za adekvatnost idej. Tudi če je čutno spoznanje zvedeno na eno od možnih načinov spoznavanja, še vedno obstaja možnost neposrednega božjega razodetja, ki zaobide formalne nujnosti logičnega sklepanja. Pri tem je pomemben prelom predstavljala tudi pozitivistična intervencija, po kateri se mora spoznanje zanašati na znanstveno metodo in empirične podatke.

Kant je religijo videl kot nekaj, kar mora izhajati iz človekovega notranjega sveta, predvsem iz njegovega moralnega občutka. Namesto da bi religijo dojemal kot skupek zunanjih pravil, obredov ali dogem, jo je razumel kot sredstvo, ki posameznika spodbuja k moralnemu ravnanju. Verjel je, da človek preko razuma prepozna moralne zakone, ki jih mora upoštevati v svojem življenju.

Po Kantu je vera v Boga pomembna, ne zato, ker bi jo lahko dokazali z razumom, temveč zato, ker daje smisel človekovemu prizadevanju za dobro. Bog je v njegovem razmišljanju moralna ideja, ki človeka podpira v njegovem iskanju pravičnosti in popolnosti. To iskanje »najvišjega dobrega«, kjer se moralno ravnanje uskladi s srečo, predstavlja temelj Kantovega odnosa do religije.

Pri Heglu zgodovina religije sledi napredovanju idej in poglabljanju logične vsebine. Začetni korak je zgodnja filozofija vzhoda, ki je osredotočena na abstraktno, nedoločeno bit, kjer se še niso vzpostavili jasni razločki med filozofijo in religijo. Stari Grki so začeli ločevati med posamičnim in večnim, kar je vodilo v novoplatonizem. Ta filozofija je predstavila idejo emanacijskega Enega, od katerega vse bivajoče izhaja, pri čemer je ta bit strogo ločena od končnih stvaritev.

Heglovo razumevanje vrhunca razvoja religijskega mišljenja se izraža v zrelem krščanstvu, ki trdi, da je na križu umrl sam Bog. Ta trditev pomeni najvišjo stopnjo dialektike, saj se vseobsegajoče absolutno lahko uveljavi šele za nazaj preko negativnosti in omejenosti dejanskega. S tem Hegel doseže vrhunec svoje filozofske dialektike, kjer se absolutni duh razkriva skozi protislovja in omejitve, kar omogoča njegovo popolno uveljavitev v zgodovinskem razvoju religije.

Mladoheglovci so se poskusili odcepiti od Hegla ravno preko kritike religije. Feuerbach je v tem okviru postavil za tiste čase kontroverzno tezo, da je človek tisti, ki je ustvaril Boga po svoji podobi, in ne obratno. Toda Feuerbach ni želel porušiti religije, ampak jo izpopolniti. Krščanstvo je zanj predstavljalo le nepopolno obliko družbenih odnosov, v katerih smo naše bistvo, ljubezen, preslikali na zunaj obstoječega Boga. Ključno zanj je bilo, da bi se religija udejanila v naših neposrednih odnosih.

Religija pa je po Marxu, kot pravi znamenita formulacija, tudi »opij za ljudstvo«, s čimer ne meri zgolj na omamne lastnosti opija, temveč tudi ponudi razlago, zakaj se ohranja kljub logični argumentaciji ateistov. Enostavno ni dovolj zatrditi, da so verske resnice napačne ali zmotne, saj je očitno, da segajo globlje, v samo družbeno realnost. Na nekem drugem mestu Marx poudari, da so blaga »polna metafizičnih zvitosti in teoloških muh«, iz česar je mogoče sklepati na vloge verovanja v kapitalistični ekonomiji – denimo, da verjamemo, da imajo blaga menjalno vrednost sama po sebi. Zato ni smiselno ostati pri kritiki religije in demistifikaciji njenih pojmov, saj se na tej točki naše delo šele začne – s protislovji, ki jih je Feuerbachova filozofija le začrtala, se je potrebno soočiti v njihovi konkretni obliki in jih zajeti v njihovem izvoru, torej v njihovem materialnem bistvu.

Kljub temu številni misleci priznavajo možnost ohranjanja družbene vezi in občutka pripadnosti, značilnih za religijo, in si v tem smislu ne želijo njene odprave. V Latinski Ameriki se je razvilo gibanje teologije osvoboditve, ki je pravične vidike krščanske religije, kot je pomoč revnim in zatiranim, združevala z marksističnim svetovnim nazorom. Spet drugi religijo vidijo kot sovražnika politike in družbe. Friedrich Nietzsche je krščansko moralo videl kot prepreko človeškega razvoja, saj je zagovarjala vrednote, ki ponižujejo telesnost in življenje v prid trpljenju in odrekanju, Jean-Paul Sartre pa je transcendentni smisel življenja, ki ga ponuja religija, razumel kot poskus pobega pred svobodo bivanja. V bioetiki avtorji religijo pogosto kritizirajo kot neupravičen argument pri vprašanjih splava, evtanazije in lajšanja trpljenja.

Fenomenologija in hermenevtika sta pomembno prispevali k razumevanju religioznega izkustva v 20. stoletju. Fenomenologija, zlasti skozi delo Edmunda Husserla, raziskuje, kako se religiozni fenomeni oblikujejo in dojemajo v človeški zavesti. Karl Jaspers je raziskoval religiozno izkustvo kot vselej individualni, edinstveni odnos do transcendentne celote, ki ostaja sama v sebi nedostopna. Ernst Cassirer je analiziral simbolne forme, skozi katere miti in religiozni simboli strukturirajo človekovo dojemanje sveta. Max Scheler je preučil, kako čustva in duhovni položaj človeka vplivajo na religiozno izkustvo.

Hermenevtika, ki jo je razvijal Martin Heidegger, se osredotoča na interpretacijo religioznih besedil in izkušenj. Heidegger je raziskoval pomen ontološke diference biti in bivajočega v kontekstu metafizike kot ontoteologije. Hans-Georg Gadamer je razvil hermenevtično metodo, ki vključuje dialog med preteklostjo in sedanjostjo ter razumevanje kulturnih in religioznih fenomenov. Rudolf Otto je predstavil koncept »mysterium tremendum et fascinans«, občutje ob srečanju z numinoznim, ki je onstran racionalnega razumevanja. William James in francoski filozofi, kot sta Emmanuel Levinas in Gabriel Marcel, so raziskovali subjektivne in etične vidike religioznega izkustva.

Freud je svojo raziskavo nezavednega začel na področju medicine, kjer se je srečeval z različnimi duševnimi anomalijami. Grška mitologija, z njenim panteonom bogov, je v antičnih časih razlagala naravne in duševne pojave. Freudova klasična izobrazba je vplivala na to, da je pojave, ki jih je opazoval, poimenoval z izrazi iz antične mitologije, kot sta Ojdipov kompleks in sanje o parkah, grških boginjah. Kljub svojemu poskusu, da se znanstveno oddaljil od religije, so na psihoanalizo vplivali tudi religiozni in kulturni konteksti, vključno z judovsko tradicijo, kar kaže na vseprisotnost religije v njegovem delu.

10. kolokvij filozofije športa

Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani Vas vabita k sodelovanju na 10. letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v ponedeljek, 25. novembra 2024 s pričetkom ob 16h v predavalnici D na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Kolokvij se umešča v sklop dogodkov ob vsakoletnem UNESCOvem svetovne dnevu filozofije, ki ga bomo v Sloveniji obeležili v četrtek, 21. 11. 2024 (več na http://www.danfilozofije.net/).

Namen kolokvija je prikazati dejavnost filozofije športa in širše humanistike športa v Sloveniji ter vzpodbuditi dialoški razmislek ob pomembnih filozofskih vprašanjih povezanih s športom. Kolokvij zato tematsko ni zamejen. Poleg raziskovalcev so k sodelovanju s svojimi prispevki povabljeni tudi študenti Fakultete za šport in drugih fakultet, ter ostala zainteresirana javnost.

Povzetek referata (do 200 besed) pošljite na e-naslov philosophy.sport@gmail.com, in sicer najkasneje do petka 15. novembra 2024. Programski odbor bo prispele povzetke pregledal in potrdil do ponedeljka, 18. novembra 2024, nato bo pripravljen program kolokvija, ki bo razposlan širši zainteresirani javnosti.

Posnetke predstavitev referatov na preteklih kolokvijih si lahko ogledate na Youtube strani Slovenskega društva za filozofijo športa:

https://www.youtube.com/channel/UCVqRAIKVYJhtaaQaDa2bX-g/playlists

V upanju, da se srečamo na kolokviju, Vas lepo pozdravljam!

dr. Jernej Pisk, predsednik Slovenskega društva za filozofijo športa

Svetovni dan filozofije 2023 v Mariboru

Štiri študentke drugega letnika prve stopnje, socialne pedagogike na Univerzi na Primorskem, smo se, 16. 11. 2023, odpravile iz Kopra v Maribor na obeleževanje Svetovnega dneva filozofije.

Uvodoma nas je z video sporočilom nagovoril minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda, nato pa še nekaj predstavnikov organizacij, povezanih z dnevom, ki smo ga obeleževali.

Okroglo mizo je moderiral dr. Miha Debenak, učitelj filozofije na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Prva od gostov, je spregovorila učiteljica Maja Vačun, ki si prizadeva za filozofijo že v  osnovni šoli. Svoje ideje uresničuje na Osnovni šoli Selnica ob Dravi, kjer je tudi zaposlena.

Za njo je spregovorila mag. Alenka Hladnik, dolgoletna učiteljica filozofije na Gimnaziji Kamnik. Njiju predvsem združuje ljubezen do filozofije za otroke. Spregovorila pa sta tudi dr. Zdenko Kodelja, s Pedagoškega inštituta, ki je kritično ovrednotil odnos do filozofije v vzgoji in izobraževanju. Na koncu pa je dr. Bojan Borstner, ki deluje na gostujoči fakulteti, ovrednotil pomen lastnosti filozofije, ki je, da vzbudi razmislek.

 Dotaknili so se tudi prenove v vzgoji in izobraževanju, pa tudi umetne inteligence.

Favstina Plavčak

Razpis za Nacionalno izbirno tekmovanje za mednarodno filozofsko olimpijado 2024

Razpis za tekmovanje je javno objavljen in dostopen na spletni strani (povezava >>). O razpisu so bili preko elektronskega sporočila obveščeni tudi vsi srednješolski profesorji filozofije, ki so prejeli dokument z razpisnim gradivom.

Vse profesorje in profesorice filozofije iz srednjih šol vabimo, da prijavite svoje dijakinje in dijake na Nacionalno izbirno tekmovanje za Mednarodno filozofsko olimpijado (IPO 2024), ki bo med 16. in 19. majem 2024 potekala v Helsinkih na Finskem.

Med vašimi dijaki/dijakinjami bomo izbrali dva tekmovalca, ki bosta zastopala Slovenijo na IPO 2024. Vse podrobne informacije o poteku olimpijade (program, prijava, organizacija potovanja) bodo posredovane izbranim kandidatom in njihovim mentorjem oziroma mentoricam po razglasitvi rezultatov (najkasneje do 16.4.2024). Za prijavo izbranih kandidatov na IPO 2024 in za organizacijo potovanja na Finsko je zadolžena Slovenska nacionalna IPO delegacija.

Več o Mednarodni filozofski olimpijadi si lahko preberete na naslednji povezavi >>.

IZBIRNO TEKMOVANJE

Izbirno tekmovanje bo potekalo v petek, 5. aprila 2024, v spletnem okolju z zborom tekmovalcev in tekmovalk na povezavi Zoom ob 14:00. Pisanje razpravljalnega ali interpretativnega eseja v angleščini bo trajalo 4 ure. Esej se piše na računalnik preko spletne platforme, ki preprečuje goljufanje pri pisanju (enak sistem je bil uporabljen za eIPO 2020 in eIPO 2021).

Kandidati za sodelovanje potrebujejo:

  • računalnik,
  • stabilno internetno povezavo,
  • delujočo kamero.

Kandidati lahko sodelujejo od doma ali iz šole. Nadzora svojega mentorja/ice ne potrebujejo. Preostale podrobne tehnične informacije o tekmovanju, povezavo Zoom in navodila za pisanje eseja bodo kandidati in njihovi mentorji/ice dobili po prijavi. Kandidati se bodo lahko pridružili tudi informativnemu spletnemu sestanku v prvem tednu aprila, kjer bomo odgovorili na vsa njihova morebitna vprašanja.

Naslovi in citati za pisanje esejev bodo pripravljeni po vzoru preteklih tekmovanj (na nacionalni in mednarodni ravni) in lahko izhajajo iz naslednjih tematskih sklopov:

  • vprašanje stvarnosti,
  • vprašanje spoznanja,
  • vprašanje morale,
  • posameznik in skupnost,
  • filozofija religije,
  • filozofija umetnosti.

Mentorji in tekmovalci si lahko naslove in citate za pisanje esejev iz preteklih olimpijad ogledajo na naslednji povezavi >>.

POGOJI ZA SODELOVANJE

  • Vsak prijavljen tekmovalec mora biti pripravljen za udeležbo na IPO 2024 med 16. in 19. majem 2024.
  • Vsak pripravljen tekmovalec mora biti pripravljen pokriti stroške prevoza oziroma potovanja na IPO 2024 (stroške bivanja pokrije organizator). Stroške lahko v dogovoru s tekmovalcem krije tudi šola.
  • Vsak prijavljen tekmovalec mora imeti sposobnost tekočega izražanja in pisanja v angleškem jeziku.
  • V skladu s Pravilnikom o tekmovanju v pisanju filozofskega eseja (povezava >>) se mora vsak prijavljen tekmovalec udeležiti šolskega tekmovanja in se uvrstiti na Državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja (povezava >>).

PRIJAVE NA IZBIRNO TEKMOVANJE

Vsaka šola lahko po predhodnem internem izboru prijavi največ 2 tekmovalca/tekmovalki. Mednarodne (IB) in nacionalne oddelke iste šole pri prijavi na Izbirno tekmovanje za IPO upoštevamo kot dva različna prijavitelja.

POSTOPEK PRIJAVE

Prijavo pošljite na slovenia.ipo@gmail.com ali miha.andric@live.com.
Po prijavi boste prejeli potrditveno e-sporočilo.
Rok za prijavo je 29. 3. 2024.

Prijava mora vsebovati:

  • naziv šole,
  • ime, priimek in kontakt mentorja/ice,
  • ime in priimek tekmovalcev,
  • telefonska številka tekmovalcev,
  • e-pošta tekmovalcev.

REZULTATI IZBORA IN OCENJEVANJE

Rezultate tekmovanja bodo vsi prijavljeni kandidati in njihovi mentorji izvedeli po elektronski pošti najkasneje do 16. 4. 2024. Ime, šola, mentorji/ice in eseji izbranih tekmovalcev/tekmovalk bodo tudi javno objavljeni. Ocenjevalna komisija oceni eseje in opravi izbor 2 kandidatov v skladu z mednarodnimi postopki in kriteriji IPO (povezava >>). Ocenjevalna komisija je sestavljena iz IPO mednarodnih ocenjevalcev brez svojih kandidatov na tekmovanju:

– Marjan Šimenc (vodja ocenjevanja),
– Alenka Hladnik (ocenjevalka),
– Miha Andrič (vodja izbirnega tekmovanja in ocenjevalec).

Odgovorna oseba in dodatne informacije:
Miha Andrič
Vodja slovenske IPO delegacije in član Mednarodnega izvršnega odbora IPO
miha.andric@live.com /slovenia.ipo@gmail.com
041624038