Filozofi ob svetovnem dnevu filozofije o fenomenu strahu

Generalna skupščina ZN je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Osrednji dogodek v Sloveniji je letos prvič potekal v Mariboru, na njem pa so filozofi Renata Salecl, Peter Klepec, Mirt Komel in Smiljana Gartner razpravljali o fenomenu strahu. Ob tem je bilo krovno vprašanje, ali je prav strah tisti, ki se ga moramo bati.

Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije so po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005.

“Glede na perečo družbeno in siceršnjo problematiko smo se odločili kot letošnjo osrednjo temo izbrati fenomen strahu, saj gre za pojem, ki je dovolj interdisciplinarno zanimiv. Hkrati smo sledili neki družbeni psihološki situaciji, v kateri je strah, recimo strah pred begunci, eno od vodil političnega in družbenega dogajanja,” je Vezjak povedal za STA. “Vsi se bojimo, ne vemo pa česa,” je dodal.

Vloga filozofov v družbi je po njegovih besedah prav v tem, da poskušajo strahove racionalizirati. “Tipično za strah je prav to, da ko ga ponotranjimo oziroma na nek način elaboriramo v zavest, izgine. Mišljenje strahu je naša naloga in naloga filozofije. Več strahu pomeni manj racionalnosti, naša naloga v družbi pa je, da skrbimo za več razuma,” je še povedal Vezjak.

Renata Salecl je uvodoma spomnila, da se človeški strahovi spreminjajo. “To, kar dojemamo v družbi kot strah, se spreminja pod vplivom medijev. To, kar sami doživljamo kot strah, pa je mnogokrat povezano z vprašanjem, kdo sem, kaj pomenim drugim, kakšen socialni status imam, kako me vidi družba. Ti eksistencialni strahovi so tisti, s katerimi se filozofija in psihoanaliza že dolgo ukvarjata,” je povedala.

Paradoks današnjega časa je po njenem prepričanju, da se zdi, da se nenehno borimo proti novim oblikam tesnob, medtem ko jih istočasno doživljamo vedno več. “V času post-industrijskega kapitalizma imamo opravka z ideologijo, ki na eni strani nenehno spodbuja prevzemanje tveganja in dela posameznika v celoti odgovornega za svoje dobro počutje, medtem ko je na drugi strani posameznik vse bolj nemočen, da bi vplival na družbo okoli sebe,” izpostavlja Renata Salecl.

Peter Klepec je izpostavil danes razširjeno “politiko strahu”, ki vse strahove zamenja za enega samega – strah pred Drugim, pri čemer ta Drugi postane priročni krivec za vse naše notranje dileme in blokade. “To, da se ne moremo razvijati tako, kot bi si sami želeli, domnevno ni plod naših notranjih upanj in strahov, temveč za to postane kriv Drugi,” je navedel.

Mirt Komel je spomnil na trenutno zelo aktualen strah v zvezi s službo – ko se brezposelni bojijo, da ne bodo dobili službe, zaposleni pa, da bodo izgubili službo. Za odpravo takšnih strahov je po njegovih ocenah nujna negacija same strahotne negacije, “ki nas drži v šahu in grozi, da nas matira, ko bi se morala šahovska igra šele dodobra začeti”.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je potekala v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za organizacijo so poskrbeli Nacionalna komisija za Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru.

“Želimo opozoriti, da je filozofija tista veda, ki lahko in mora nastaviti ogledalo družbi ter ki lahko in mora predstaviti tudi izhode iz kakšne zagate,” je povedala predstavnica nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner.

Vir: https://www.sta.si/2325581/filozofi-ob-svetovnem-dnevu-filozofije-o-fenomenu-strahu

Prireditev ob svetovnem dnevu filozofije

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. Osrednji dogodek letošnjega dneva filozofije, katerega tema je STRAH, so obeležili v Mariboru. Med drugimi so na to temo spregovorili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel in dr. Smiljana Gartner.

Galerija na (število fotografij: 45):
http://www.mediaspeed.net/galerija/dogodki/14029-prireditev-ob-svetovnem-dnevu-filozofije

Svetovni dan filozofije na Val202

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Unesco namreč filozofijo kot najbolj univerzalno vedo vseh časov in prostorov uvršča med najpomembnejše prioritete v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. Maja Ratej je, ker je danes tudi svetovni dan študentov, v studio povabila kar študente filozofije in člane Študentskega filozofskega društva.

[soundcloud url=”https://api.soundcloud.com/tracks/293473547″ params=”auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true” width=”100%” height=”450″ iframe=”true” /]

Vir: https://soundcloud.com/val202/svetovni-dan-filozofije

 

 

Mariborsko študentsko dogajanje ob Svetovnem dnevu filozofije

Tokrat so avlo Filozofske fakultete oživeli študenti oddelka za filozofijo. V sodelovanju z Društvom za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF) ter Zofijinimi ljubimci, so poskušali ostalim študentom približati filozofijo in jim prikazati delovanje ljubiteljev modrosti na tem območju. Obiskovalci našega dogajanja so se lahko preizkusili v filo-kvizu, se v računalniški igri vživeli v vlogo slavnih filozofov, prejeli filozofsko misel in se nasmejali ob filozofskih šalah. Lahko pa so se preprosto sprostili ob kavi in domačemu pecivu ter pokramljali s študenti filozofije.

Nekaj utrinkov:

Objavil/a Neja Kaiser dne 15. november 2016

Objavil/a Neja Kaiser dne 15. november 2016

Neja Kaiser

Zloženka ob svetovnem dnevu filozofije

Zakaj filozofska razprava o strahu? Strah in njegovi duhovi od vekomaj preganjajo posameznika in družbo. Ne le, da opiše človeško čustvo in mentalno stanje, strah je tisti motivator, ki je zavezan najbolj intimni točki filozofskega premisleka in preizkuša razumsko jedro posameznika. Človeka večkrat spravlja v miselno odrevenelost in emocionalno odvisnost, odvrača ga od mišljenja. Strah pred smrtjo je primarna motivacija vseh bioloških bitij, a tudi končni razlog spraševanja po lastnem bivanju in načinih osmišljanja našega življenja. Sokrat je verjel, da filozofiranje priprava na smrt – le tisti, ki misli ločitev duše od telesa, je vreden imena »filozof«. A pri tem se mu je strah pred smrtjo zazdel prazno mnenje tistih, ki ničesar ne vedo in zgolj ugibajo. Misel je kasneje nadgradil Epikur z razlogi, zakaj strah pred njo ni upravičen; mnogo kasneje ga je popravljal Martin Heidegger, katerega tesnoba, Angst, je postala temeljna dimenzija človeka, njegov »skrbi«, ki se kaže v tesnobi in pojmu avtentične »biti k smrti«. V politični filozofiji ima strah znova večkrat odločilno mesto: Thomas Hobbes je eden od očetov družbene pogodbe, vstop v družbo in organizacijo države je hitel utemeljevati prav kot rezultat porojenega strahu, ki poganja posameznike zaradi zanj naravnega »vojnega« stanja človeške narave, vpričo katere smo vsi ljudje drugim nevarni volkovi. Brez začetne bojazni ne bi bilo družbe in ne pogodbe. Freud je zaznaval konflikt med posameznikom in zakoni, vselej omejujočimi našo svobodno voljo, kar v nas, kar je po njegovem splošno obeležje civilizacije in kulture nujno sproža globinsko nelagodje. Psihologi danes svarijo, da je iskanje razlogov za strah lahko znamenje banalnosti in zdolgočasene rutine življenja, v katere se zlahka ujamemo. Množični mediji so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin. In tudi sociologi množično ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, po Ulrichu Becku v družbi tveganja. Nemir, socialna in politična nestabilnost, ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. Nekateri eksistencialni misleci, recimo Kierkegaard, Nietzsche in Derrida, so zato poudarili, da pot proč od strahu lahko vodi le skozi sprejemanje negotovosti, v kateri živimo. Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja naše mišljenje in ali ga morda spodbuja?

Zloženka (PDF)
Celostna grafična podoba: Luka Mancini

Dobrodošli na strani!

Dobrodošli na posebni spletni strani, posvečeni UNESCO svetovnemu dnevu filozofije, ki ga vsak tretji četrtek v novembru obeležujemo tudi v Sloveniji.

Spletna stran na domeni danfilozofije.net ima namen in poslanstvo promovirati idejo omenjenega dne in pomagati pri širjenju filozofske misli med splošno javnostjo. Upamo, da vam bo spletna stran koristna pomoč in vodnik po dejavnostih tako okoli dneva in tedna filozofije, kot sicer pri vsem, kar bi vas v zvezi s filozofijo utegnilo zanimati.

Ob osnovni predstavitvi in genezi dneva filozofije, smo na spletni strani poseben prostor odmerili vsakoletni osrednji prireditvi, ki se letos prvič seli izven Ljubljane, v Maribor. Pomembno mesto smo na strani namenili spremljevalnim dogodkom, ki jih bomo na naši strani poskušali zbirati in vas o njih redno informirati. Katalog predavanj je poskusen program filozofskih vsebin in predavateljev, ki ga lahko skozi leto (ali v sklopu konkretnega dneva, tedna) uporabite v sklopu svojih različnih prostočasnih, nevladnih, izobraževalnih institucij in organizacij. Filozofija je imela vedno pomembno mesto v izobraževanju, mesto, ki ji ga želimo ponovno vrniti tudi v današnjem času, z delovanjem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V ta namen na strani najdete podstrani in vsebine posvečene filozofiji za otroke in filozofiji na gimnaziji. V arhivu in galeriji najdete zbrane informacije in gradiva preteklih edicij dneva filozofije v Sloveniji, spletno stran pa zaključujeta standardni podstrani s povezavami in kontakti.

Čim bolj pogosto vas vabimo k obisku strani, hkrati pa vas prosimo tudi za sodelovanje in širjene domene spletne strani.