Kritičnemu mišljenju grozi nenavadna usoda, da se lahko sprevrže v svoje nasprotje
Unesco je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije
Unescov svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 zaznamujemo tretji četrtek v novembru, je vsakič posvečen obravnavi določene aktualne teme. Letos je to pojem kritičnega mišljenja, ki mu bo posvečen tudi osrednji dogodek v Sloveniji.
Dogodek, ki so ga naslovili Kdo razmišlja kritično?, organizirajo v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Na pogovoru o pomenu kritičnega razmišljanja bodo sodelovali Danilo Šuster, Maja Vačun in Boris Vezjak z oddelka za filozofijo te fakultete ter Andraž Stožer z mariborske medicinske fakultete, kot slavnostni govorci pa bodo nastopili Gašper Hrastelj kot predstavnik Unesca Slovenije, Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta in Friderik Klampfer z mariborske filozofske fakultete. Dogodek v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča se začne ob 11. uri.
Razmislek o pojmu kritičnega mišljenja
Svetovni dan filozofije je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, letos bo namenjen skupnemu premisleku pojma, “ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo“, piše na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu filozofije. Gre za koncept kritičnega mišljenja, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja.
Kako do večje kritičnosti razmislekov
Filozofija ponuja več metod za večjo kritičnost razmislekov, tudi Sokratove dialektike, s pomočjo katere se je antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka. To je počel na način, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več mogoče najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum, se pravi mislim, torej sem. Obstajajo še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.
Razumevanje sveta okoli nas in nas v njem
“Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina,” še piše na Unescovi spletni strani. Zato si v dialogu z njimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati.
P. G.