Kritičnemu mišljenju grozi nenavadna usoda, da se lahko sprevrže v svoje nasprotje

Unesco je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije

Unescov svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 zaznamujemo tretji četrtek v novembru, je vsakič posvečen obravnavi določene aktualne teme. Letos je to pojem kritičnega mišljenja, ki mu bo posvečen tudi osrednji dogodek v Sloveniji.

Dogodek, ki so ga naslovili Kdo razmišlja kritično?, organizirajo v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Na pogovoru o pomenu kritičnega razmišljanja bodo sodelovali Danilo ŠusterMaja Vačun in Boris Vezjak z oddelka za filozofijo te fakultete ter Andraž Stožer z mariborske medicinske fakultete, kot slavnostni govorci pa bodo nastopili Gašper Hrastelj kot predstavnik Unesca Slovenije, Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta in Friderik Klampfer z mariborske filozofske fakultete. Dogodek v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča se začne ob 11. uri.

Razmislek o pojmu kritičnega mišljenja
Svetovni dan filozofije je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, letos bo namenjen skupnemu premisleku pojma, “ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo“, piše na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu filozofije. Gre za koncept kritičnega mišljenja, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja.

Kako do večje kritičnosti razmislekov
Filozofija ponuja več metod za večjo kritičnost razmislekov, tudi Sokratove dialektike, s pomočjo katere se je antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka. To je počel na način, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več mogoče najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum, se pravi mislim, torej sem. Obstajajo še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.

Razumevanje sveta okoli nas in nas v njem
Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina,” še piše na Unescovi spletni strani. Zato si v dialogu z njimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati.

P. G.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kriticnemu-misljenju-grozi-nenavadna-usoda-da-se-lahko-sprevrze-v-svoje-nasprotje/647675

Kako se bo sredi umetne inteligence znašel človek

Okrogla miza ob svetovnem dnevu filozofije, ki je letos posvečen umetni inteligenci

Kako se razlikujeta ali pa sta si podobna človeško mišljenje in umetna inteligenca, kako slednja spreminja status človeka? To sta dve temi, o katerih se bodo na svetovni dan filozofije pogovarjali strokovnjaki, dijaki in študentje.

Okroglo mizo so naslovili Umetna inteligenca: Življenje v času robotov in transhumanizma, na njej pa bodo sodelovali Cene Bavec, Janez Bregant, Marko Grobelnik, Olga Markič in Luka Omladič skupaj z dijaki in študenti.

Času primerno se bo okrogla miza odvila v spletni obliki, kar je morda tudi eden redkih dogodkov v teh razmerah, pri katerih se izvedba dejansko ujema tudi s samo vsebino prireditve.

Spletna okrogla miza, ki jo bo z vabljenimi strokovnjaki ter z dijaki gimnazij Domžale in Novo mesto ter s študenti Pedagoške fakultete iz Kopra moderiral Tomaž Grušovnik, se bo začela ob 11.00. V živo jo bo mogoče spremljati na spletni strani dneva filozofije (danfilozofije.net) ter na Facebooku na profilih Slovenskega filozofskega društva, Društva za razvoj humanistike – Zofijinih ljubimcev in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Dogodek poteka pod okriljem Urada za Unesco, Unesco Ircai, Slovenskega filozofskega društva ter Univerze na Primorskem – Pedagoške fakultete, Pedagoškega inštituta in Društva za razvoj humanistike.

Unesco je dan filozofije letos v celoti posvetil temam, povezanim z umetno inteligenco v širšem pomenu. Pogovarjali se bodo o razlikah in podobnostih med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco, o spremenjenem statusu človeka v dobi umetne inteligence, o robotski etiki, politični ureditvi v digitaliziranih družbah, rudarjenju podatkov in vprašanju zasebnosti, o prihodnosti poklicev ob avtomatizaciji dela, pedagogiki v informacijski dobi, odvisnosti od pametnih telefonov ter preostalih izzivih, “na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo”.

V informacijski dobi si večina ne zna več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije in brskanja po spletu. Ob tem nas preseneča globina posegov naprav v naša življenja. Iskanje po medmrežju nam na primer ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čemer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja avtonomnih sistemov. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki že bojijo brezposelnosti. Pojavljajo se tudi dileme ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti.

Razvoj informacijske tehnologije ne prinaša zgolj rešitev in novih priložnosti, ampak tudi številne izzive in nevarnosti, med njimi tudi odvisnosti. Filozofija kot disciplina, ki refleksira sodobne pojave v njihovih spoznavnih, moralnih in bivanjskih razsežnostih, tako ne more mimo razmisleka o umetni inteligenci in njenem vplivu na življenja, so še zapisali organizatorji pogovora.

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k praznovanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi Unesco. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za Unesco in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji zaznamujemo Unescov svetovni dan filozofije od leta 2005.

M. K., MMC