Kako se bo sredi umetne inteligence znašel človek

Okrogla miza ob svetovnem dnevu filozofije, ki je letos posvečen umetni inteligenci

Kako se razlikujeta ali pa sta si podobna človeško mišljenje in umetna inteligenca, kako slednja spreminja status človeka? To sta dve temi, o katerih se bodo na svetovni dan filozofije pogovarjali strokovnjaki, dijaki in študentje.

Okroglo mizo so naslovili Umetna inteligenca: Življenje v času robotov in transhumanizma, na njej pa bodo sodelovali Cene Bavec, Janez Bregant, Marko Grobelnik, Olga Markič in Luka Omladič skupaj z dijaki in študenti.

Času primerno se bo okrogla miza odvila v spletni obliki, kar je morda tudi eden redkih dogodkov v teh razmerah, pri katerih se izvedba dejansko ujema tudi s samo vsebino prireditve.

Spletna okrogla miza, ki jo bo z vabljenimi strokovnjaki ter z dijaki gimnazij Domžale in Novo mesto ter s študenti Pedagoške fakultete iz Kopra moderiral Tomaž Grušovnik, se bo začela ob 11.00. V živo jo bo mogoče spremljati na spletni strani dneva filozofije (danfilozofije.net) ter na Facebooku na profilih Slovenskega filozofskega društva, Društva za razvoj humanistike – Zofijinih ljubimcev in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Dogodek poteka pod okriljem Urada za Unesco, Unesco Ircai, Slovenskega filozofskega društva ter Univerze na Primorskem – Pedagoške fakultete, Pedagoškega inštituta in Društva za razvoj humanistike.

Unesco je dan filozofije letos v celoti posvetil temam, povezanim z umetno inteligenco v širšem pomenu. Pogovarjali se bodo o razlikah in podobnostih med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco, o spremenjenem statusu človeka v dobi umetne inteligence, o robotski etiki, politični ureditvi v digitaliziranih družbah, rudarjenju podatkov in vprašanju zasebnosti, o prihodnosti poklicev ob avtomatizaciji dela, pedagogiki v informacijski dobi, odvisnosti od pametnih telefonov ter preostalih izzivih, “na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo”.

V informacijski dobi si večina ne zna več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije in brskanja po spletu. Ob tem nas preseneča globina posegov naprav v naša življenja. Iskanje po medmrežju nam na primer ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čemer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja avtonomnih sistemov. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki že bojijo brezposelnosti. Pojavljajo se tudi dileme ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti.

Razvoj informacijske tehnologije ne prinaša zgolj rešitev in novih priložnosti, ampak tudi številne izzive in nevarnosti, med njimi tudi odvisnosti. Filozofija kot disciplina, ki refleksira sodobne pojave v njihovih spoznavnih, moralnih in bivanjskih razsežnostih, tako ne more mimo razmisleka o umetni inteligenci in njenem vplivu na življenja, so še zapisali organizatorji pogovora.

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k praznovanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi Unesco. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za Unesco in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji zaznamujemo Unescov svetovni dan filozofije od leta 2005.

M. K., MMC

Ob svetovnem dnevu filozofije

Drage filozofinje in filozofi, akademski kolegi in kolegice ter prijateljice in prijatelji.

Za mnoge od nas letošnji svetovni dan filozofije prihaja v zelo nemirnem obdobju. Mnogi, vendar ne vsi, to sporočilo berete zaprti v karanteni doma. Za nekatere je to neka popolnoma nova izkušnja, za druge pričujoča situacija dodatno poslabšuje predhodno stisko. V mnogih delih sveta so smrtonosne epidemije reden pojav.

Vse pogosteje se išče filozofe in jih povprašuje za njihovo mnenje o pandemiji. Zdi se, da le-ta spodbuja globoko povpraševanje v zvezi s trenutnim stanjem. Na naše vsakdanje življenje trenutne razmere ne vplivajo nič manj kot na družbene in poklicne odnose. Vendar je za filozofe kot učenjake pomembno, da ne spregledamo dejstva, da posamezni segmenti naše družbe preživljajo krizo na različne načine in da se bomo verjetno zelo različno odzvali na njene učinke.

Upajmo, da bo pandemija sčasoma končana. Toda na dolgi rok utegnejo biti osnovne potrebe kot so ustrezen dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva, enakopravne udeležbe v družbenem prostoru, enakosti spolov, rasne pravičnosti, pravic posameznika, da ne govorimo o javni komunikaciji in zaupanju, postavljene pod večji vprašaj kot si trenutno predstavljamo. Medkulturna občutljivost in interakcija sta bolj potrebni kot kadar koli prej. Od filozofov se, tako kot od humanistov na sploh, pričakuje, da ne bodo razmišljali le o sedanjosti in preteklosti, temveč tudi o tem, v kakšnem družbenem in kulturnem svetu bi radi živeli v prihodnosti. Pandemija nam je zagotovo dala dovolj materiala za razmišljanje – od vprašanj krhkosti in odpornosti narave kot neposrednega, telesnega dejavnika v našem življenju do tega, kako se skozi žalost, izgubo, razumevanje in navsezadnje, upajmo, moč, kot ljudje ob tovrstnih dejavnikih spopadamo z moralnimi zahtevami. V tem kontekstu lahko kot filozofi poskušamo poglobiti svojo zavezanost globljemu razumevanju trenutnega stanja in potencialnih trendov naše družbe. Nujna družbena potreba je narediti korak naprej in preko vsakdanjih nujnosti, s katerimi se redno soočamo, prepoznati to, kar čaka nas in naslednje generacije na gospodarskem, tehnološkem, političnem in duhovnem področju.

Želim vam kreativen in produktiven svetovni dan filozofije.

Luca Maria Scarantino
Predsednik FISP – Mednarodne federacije filozofskih društev

Prevedel Gašper Pirc

Vir: https://redfilosofia.es/blog/2020/11/19/mensaje-del-presidente-de-la-international-federa

Napotilo:
https://www.fisp.org

Umetna inteligenca

Življenje v času robotov in transhumanizma

UNESCOv Dan filozofije 2020

Letošnji osrednji dogodek ob svetovnem dnevu filozofije, ki bo potekal 19. novembra ob 11:00 uri, bo zaradi javnih zdravstvenih razmer in temi primerno potekal na medmrežju, in sicer na spletni strani dneva filozofije www.danfilozofije.net ter na profilih soorganizatorjev na družbenem omrežju Facebook.

Na dogodku, ki ga bo moderiral dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem), bodo sodelovali gostje:

  • dr. Cene Bavec (Univerza na Primorskem),
  • dr. Janez Bregant (Univerza v Mariboru),
  • dr. Marko Grobelnik (UNESCO IRCAI, Institut »Jožef Stefan«),
  • dr. Olga Markič (Univerza v Ljubljani) in
  • dr. Luka Omladič (UNESCO ekspertna skupina za priporočilo o etiki umetne inteligence)

ter študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in dijaki Gimnazij Domžale ter Novo mesto.

Tako kot preteklo leto, bo tudi tokratni dogodek temeljil na skupnem razmišljanju dijakov, študentov, stroke in zainteresirane javnosti. S takšno zasnovo želimo razširiti osnovno idejo dni filozofije, namreč zamisel, da je filozofija skupna last vsega človeštva in njegov dragocen zaklad, ki lahko bistveno prispeva k svetovni kulturi miru. To je tudi razlog, da je UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ta praznik radovednosti in svobode mišljenja zasnovala in vzela pod svoje okrilje.

Brošura (PDF)

Razmišljamo skupaj

Delavnice za otroke ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije

Ob letošnjem svetovnem dnevu so v Knjižnici Medvode, Mestni knjižnici Kranj in Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka potekale tri delavnice za otroke po programu filozofiranje z otroki.

19. novembra se je v pravljični sobici v Knjižnici Medvode zbralo kar lepo število otrok. Najprej smo skupaj prebrali slikanico “Maks in superjunaki” avtorice Rocio Bonille, nato pa smo pobliže raziskali, katere superjunake poznamo – tudi v našem resničnem življenju – ter katere supermoči in sposobnosti imajo. Še posebej nas je zanimalo, kaj so supermoči in kako jih lahko dobimo – prevladalo je mnenje, da nam jih podeli čarovnik s čarobno paličico. Odkrili smo, da jih imamo lahko več različnih moči in da jih ne moremo izgubiti. Razmisleku je sledilo ustvarjanje – otroci so narisali svoje superjunake.

21. novembra smo v Mestni knjižnici Kranj raziskovali, kaj pravzaprav so ideje. Prebrali smo slikanico „Kaj storiš z idejo?“ znanega ameriškega avtorja Kobija Yamade in ugotovili, da so ideje nekaj, kar imamo v glavi. Porodijo se lahko vsakomur od nas, uresničimo jih lahko na različne načine.

28. novembra smo v pravljični sobici Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka ob filozofski zgodbici “Eksperiment”, ki je nastala izpod peresa graške filozofinje Daniele Camhy, razmišljali o tem, kakšne so podobnosti med ljudmi in roboti – ali roboti lahko mislijo, se z njimi lahko pogovarjamo in ali so lahko nemara tudi naši prijatelji.

Ob tej priložnosti sem za otroke pripravila različna filozofska vprašanja na listih, na katere so odgovarjali. Na Otroškem oddelku Mestne knjižnice Kranj smo uredili poseben kotiček za razmišljanje. Pripravili smo tudi manjšo razstavo slikanic in knjižnih del o filozofiji za otroke. Razstavili smo tudi nekaj izdelkov, ki so jih otroci naredili v okviru delavnic po programu filozofiranje z otroki med letošnjim počitniškim varstvom v Medgeneracijskem centru Kranj.

Nekaj odgovorov otrok:

Ali roboti lahko mislijo?

  • Roboti lahko mislijo, ker so tako zgrajeni. (Lana, 5 let)
  • Ne morejo, ker nimajo možganov. (Lejla, 6 let)
  • Ne, ker so igrače in se lahko igraš z njim. (Nia, 5 let)

Ali moramo vedno govoriti resnico?

  • Zato, da nam ne zraste nos. (Nia, 5 let)

Kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje enaki?

  • Če bi bili vsi ljudje enaki, bi bilo na svetu dolgočasno. Vsi ljudje bi bili podobni in na splošno bi se ukvarjali z enakimi stvarmi. (Tinkara, 8 let)

Zakaj imajo stvari imena?

  • Zato, da se ločijo. (Nejc, 8 let)

Tanja Pihlar

Svetovni dan filozofije – Prevrednotimo vrednote, 2. del

Letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije, ki je potekal 21. novembra 2019 v Kopru, v dvorani sv. Frančiška Asiškega, se je udeležilo več kot 250 učencev, dijakov, študentov in učiteljev ter ljudi, ki jih zanima usoda družbe in planeta. Trije filozofi Smiljana Gartner, Tomaž Grušovnik in Gorazd Brne so se odzivali na pobude otrok in mladine iz cele Slovenije, zbrane tudi v knjigi Kakšno Slovenijo si želim.

Posnetek, drugi del:

Prvi del je dostopen na:
http://www.danfilozofije.net/2019/11/26/svetovni-dan-filozofije-prevrednotimo-vrednote-1-del/

Filozofija je tesno povezana z demokracijo

Temeljne vrednote se ne spreminjajo, vprašanje pa je, katerim družba daje prednost

»Filozofija je tesno povezana z demokracijo, saj zahteva ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo in misli tudi argumentirajo ter prisluhnejo nasprotnim mnenjem,« meni filozof Marjan Šimenc, ki poučuje tako na pedagoški kot filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa je glavni snovalec slovenskega praznovanja Unescovega svetovnega dneva filozofije. Letošnja tema je »prevrednotenje vrednot«.

»Ko 21. novembra praznujemo dan filozofije, praznujemo tudi dan biologije, psihologije, fizike, saj imajo vse te vede vir pri starogrškem filozofu Aristotelu,« omeni Šimenc. Letos izbrana tema se posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi razmeram v družbi – in koliko na to vplivajo novi izzivi, kot so podnebne spremembe, nove tehnologije in selitve prebivalstva.

»To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja.«
Marjan Šimenc, filozof

Navede dva primera prevrednotenja vrednot iz svojih izkušenj. Prvi se nanaša na njegov predlog izpred desetih let, s katerim se je obrnil na Darka Štrajna, takratnega predsednika Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Vprašal ga je, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. »On pa me je vprašal, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. S tem mi je nazorno sporočil, da lahko tudi sam kaj ukrenem, da bi se stvari spremenile,« pojasni.

Otroci in filozofija

Drugi primer prevrednotenja vrednot, na katerega opozori Šimenc, je preučitev lastnih stališč, ki nam jih je na življenjski poti vsilila družba. »To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja. Tedaj nimamo mi stališča, ampak ima stališče nas,« pove. Otrok pri petih ali šestih letih je najbolj radoveden in s svojimi nedolžnimi vprašanji včasih spravlja starše v zadrego, pozneje, v šoli, pa dobi še preveč odgovorov, o katerih se sploh ni spraševal. Tudi to je morda razlog, razmišlja, da po izteku radovednih otroških let človek vse bolj povzema nekaj, kar sploh ni »njegovo«.

Ameriški filozof Matthew Lipman, začetnik gibanja filozofija za otroke, je v 70. letih prejšnjega stoletja zaradi skrb vzbujajoče intelektualne zaspanosti študentov, s katerimi se je srečeval na svojih predavanjih, želel spodbuditi negovanje kritičnega razmišljanja že pri otrocih. Prav otrok je bil tudi tisti, ki si je v pravljici Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena upal zavpiti: Cesar je nag!

Podobni so bili vzgibi organizatorjev okrogle mize s tremi filozofi, ki so jo na dan filozofije priredili za mlado občinstvo v koprski dvorani sv. Frančiška Asiškega. Pobudniki so bili na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom in društvom Jasa. Poglede otrok in mladostnikov, zbranih v knjigi Kakšno Slovenijo si želim, so pokomentirali in dodatno osvetlili Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica. V občinstvu pa so sedeli pretežno srednješolci.

Mladi za boljši svet

»Prijateljstvo, družina, ljubezen, odnos do soljudi in narave« so bile najpogosteje navedene vrednote dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica, ki so o tem posneli video z animirano vsebino. Ta je v nasprotju z besedami dijakov prikazovala egoističnega posameznika, ki si svet skuša podrediti za lastne potrebe, na koncu pa ga to pripelje v lasten propad – saj kot kralj sede na prestol na vrhu gore odpadkov.

2033
prispevkov na temo Kakšno Slovenijo si želim so prispevali mladi. Zbrane misli so bile osnova za pogovor na temo »prevrednotimo vrednote« v koprski dvorani sv. Frančiška.

»Težava je, da se otroke v izobraževalnem procesu sili v individualno dokazovanje in razvoj, ko pridejo na delovno mesto, pa se od njih zahteva timsko delo. Po eni strani smo virtualno povezani z ogromno ljudmi, po drugi pa smo osamljeni. Kaj je zdaj prav? Odgovor je, da ni dober ne ekstremni egoizem ne ekstremni altruizem, treba pa je najti pravo ravnotežje, zunaj skrajnosti,« meni filozofinja Smiljana Gartner. Težava sodobnega časa je po njenem tudi, da imajo otroci vse premalo časa, da bi razmišljali in s tem razvijali kritično mišljenje.

»Dijaki so v videu opozorili, da jim je pomembna tudi okoljska etika. Ne gre le za skrb za prihodnje generacije, ampak tudi za druga živa bitja,« pravi filozof Tomaž Grušovnik in to poveže s sodobno okoljsko filozofijo in zavzemanjem za boj proti podnebnim spremembam z najstniško aktivistko Greto Thunberg na čelu. »Pa nas bodo odrasli poslušali, nas sploh jemljejo resno?« je zanimalo dijakinjo iz občinstva. Grušovnik ji je odgovoril, da je vsako dejanje ali upor veliko več vreden od tega, da ne storimo ničesar. Poleg tega so protesti, ki se jih udeležujejo mladi, pomembno urjenje na poti do aktivnih državljanov, ki so pogoj za delovanje demokracije.

»Strašljivo pa je, da se vsi s tem strinjamo in da podnebnim protestom nihče ne nasprotuje, se pravi, da se tudi tisti, proti katerim mladi in okoljsko ozaveščeni ljudje protestirajo, ne počutijo ogroženih in s tem niso motivirani, da bi kar koli spremenili,« je poudarila Gartnerjeva.

125
osnovnih in srednjih šol je sodelovalo pri projektu Kakšno Slovenijo si želim.

»Pravi izziv ni, ali imamo filozofski okvir, da si postavljamo vprašanja o novih vrednotah, ampak ali smo jih pripravljeni uresničevati ter se odreči delu trenutnega blagostanja,« je izpostavil filozof Gorazd Brne, ki je bil obenem mentor ilirskobistriškim dijakom pri pripravi videa na temo vrednot. »Mladi trenutno imajo voljo spremeniti svet na bolje. Enako kot so se pred 50 leti zbrali v Woodstocku in opozorili na svoje vrednote, ki so se razlikovale od tistih, ki so jih gojili njihovi starši,« je pripomnil. Sogovorniki so se sicer strinjali, da se osnovne vrednote s časom ne spreminjajo – in bodo takšne ostale še v prihodnjih stoletjih. Vprašanje je le, katerim bo družba v posameznih obdobjih dajala prednost.

Nataša Čepar

Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/filozofija-je-tesno-povezana-z-demokracijo-252779.html

Svetovni dan filozofije 2019 – Prevrednotimo vrednote

Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica so ob svetovnem dnevu filozofije 2019 pod mentorstvom Gorazda Brneta, profesorja filozofije in sociologije, pripravili video prispevek z naslovom Prevrednotimo vrednote. Video je sestavljen iz dveh delov; prvi raziskuje vprašanje, kaj so vrednote, drugi pa se posveča vprašanju, ali je sploh potrebno prevrednotenje vrednot ter zastavlja vprašanje, kaj naj oziroma kaj lahko storimo glede izzivov, s katerimi se soočamo v aktualni družbeni situaciji, tako na lokalni kot na globalni ravni. Prispevek izpostavlja vrednote srednješolcev, kako jih pojmujejo in kakšen odnos imajo do njih. Kot avtorje velja še posebej izpostaviti Polono Zadnik in Špelo Kresevič Frank, dijakinji gimnazijskega programa, ki sta poskrbeli za vsebinsko podlago video prispevka, ter Anžeta Skoka in Marija Ivana Zidariča, dijaka programa tehnik računalništva, ki sta odgovorna za tehnično plat.

Gimnazija Ilirska Bistrica

Svetovni dan filozofije – Prevrednotimo vrednote, 1. del

Letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije, ki je potekal 21. novembra 2019 v Kopru, v dvorani sv. Frančiška Asiškega, se je udeležilo več kot 250 učencev, dijakov, študentov in učiteljev ter ljudi, ki jih zanima usoda družbe in planeta. Trije filozofi Smiljana Gartner, Tomaž Grušovnik in Gorazd Brne so se odzivali na pobude otrok in mladine iz cele Slovenije, zbrane tudi v knjigi Kakšno Slovenijo si želim.

Posnetek, prvi del:

 

Svetovni dan filozofije na OŠ Šalek Velenje

V šolskem letu 2019/2020 smo na OŠ Šalek Velenje učenkam in učencem predmetne stopnje prvič ponudili Filozofijo za otroke (v nadaljevanju: FzO) v obliki interesne dejavnosti. Na naših srečanjih, ki se godijo vsak petek ob pol osmih zjutraj, si zastavljamo različna in zelo zanimiva filozofska vprašanja. Z njimi prebujamo domišljijo, radovednost, ustvarjalnost. Kot pravi filozofi se z raziskovanjem, prebiranjem filozofske literature in čudenjem podajamo v svet filozofije, v pogovorih pa se učimo zagovarjati svoja stališča tako, da smo med seboj spoštljivi.

Tako smo letos na šoli tudi prvič obeležili svetovni dan filozofije. Mentorica interesne dejavnosti FzO  je v četrtek, 21. 11. 2019, po šolskem radiu prebrala daljšo objavo, kjer je predstavila temo letošnjega dneva filozofije – Prevrednotimo vrednote. Prav vse, tudi učiteljice in učitelje, je povabila, da se pridružijo razpravi na omenjeno temo v sklopu interesne dejavnosti. V petek, 22. 11. 2019, nas je bilo v učilnici več kot običajno, saj so se nam pridružile učiteljice, učitelji pa tudi gospa ravnateljica. Po uvodni predstavitvi filozofije kot vede in programa FzO, smo odprli vprašanja o vrednotah – kaj vrednote so, kakšne so naše vrednote, ali se vrednote spreminjajo in kaj so razlogi za to, kako podnebne spremembe, robotizacija, avtomatizacija delovnih mest, selitve in migracije vplivajo na naše vrednote … S podobnimi vprašanji so se ukvarjale tudi učenke in učenci 7. razreda, ki so na temo Prevrednotimo vrednote pripravili pano na šolskem hodniku.

Naše srečanje ob svetovnem dnevu filozofije 2019 smo zaključili s sklepom, da je poklic filozofa tisti, ki bo krojil prihodnost.

            Mentorica Zala Krajnc

Svetovni dan filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

V sklopu kandidature za pridobitev naziva Unesco šola smo v torek, 19. 11. 2019, obeležili svetovni dan filozofije. Imeli smo t. i. dan odprtih vrat filozofije za otroke (FzO) – programa, ki se je začel razvijati v začetku sedemdesetih let v ZDA, njegov začetnik pa je Matthew Lipman. Namen programa je, da učenci skozi filozofski dialog/diskusijo razvijajo mišljenje oz. miselne postopke, kot so analiziranje, kategorizacija, konstruiranje hipotez, izpeljevanje, iskanje skritih predpostavk, primerjanje, razlikovanje, oblikovanje vprašanj ipd.

Ta dan smo v šolski knjižnici izvedli štiri šolske ure pouka FzO, in sicer z učenci 3. b, 4. a ter z dvema skupina učenk 7.-9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet filozofija za otroke. Naš gost je bil dr. Rudi Kotnik, profesor z oddelka za filozofijo Univerze v Mariboru, ki skrbi za razvoj FzO v okviru študija filozofije.

Ta dan smo z učenci razmišljali o filozofskih pojmih, kot so mišljenje/misli, pravica, krivda, smrt, nenadomestljivost.

Maja Vačun, mentorica

Vir in fotografije na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/svetovni-dan-filozofije/