Oznaka: Svetovni dan filozofije

Video admin

Dobrobit – uvodni video

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k zaznamovanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi Unesco. Letos je  potekal na temo dobrobiti, ki je v zadnjem desetletju postala prioritetna tema na področju vzgoje in izobraževanja, tako mednarodno kot tudi v Sloveniji. Na osrednjem dogodku 20. 11. 2025 na Filozofski fakulteti v Ljubljani so od 11. ure dalje predavali Simon Hajdini, Friderik Klampfer, Branko Klun, Dean Komel, Luka Omladič, Miha Debenak, Mare Štempihar in Bruno Šonc. Spremni film je skupaj z dijaki Prve gimnazije Maribor pripravila Uja Irgolič.

Izobraževanje admin

“Prijateljice in prijatelji modrosti” o dobrobiti

Na naši šoli smo tudi letos obeležili svetovni dan filozofije, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov in k obeleževanju katerega vsak 3. četrtek v novembru vabi UNESCO. V ta namen smo v četrtek, 20. novembra 2025, organizirali okroglo mizo z naslovom BEREMO MISLI, KI LJUBIJO MODROST: ARISTOTELOVO POJMOVANJE DOBROBITI. Dijaki 4. letnika gimnazije so brali odlomke Aristotelove Nikomahove etike, v kateri Aristotel opredeli svoj koncept eudaimonije, to je sreče oziroma dobrobiti, in predstavili svoje refleksije o prebranih besedilih.

Za uvod v tematiko smo si ogledali krajši video posnetek, ki zastavi problematiko Aristotelovega pojmovanja dobrobiti. Video sta priredila in iz angleščine prevedla Lovro Zalar in Staš Česen. Jan Tomšič je prebral odlomek iz Aristotelove knjige Nikomahova etika, ki si ga je izbral, in predstavil svojo refleksijo oziroma svoje razumevanje prebranega besedila. Svoj izbrani odlomek je nato prebral in svojo interpretacijo prebranega besedila predstavil Marko Čeligoj Petrič. V sklepnem delu so imeli ostali dijaki možnost podati komentar k prebranemu besedilu oziroma predstavljeni refleksiji.

Mentor dijakov in moderator okrogle mize Gorazd Brne je dogodek zaključil z besedami, da Aristotelov koncept eudaimonije, ki se pogosto prevaja kot »sreča« ali »dobro življenje«, označuje najvišje dobro, ki ga človek lahko doseže. Ne gre za trenutne občutke ugodja, temveč za celostno, trajno stanje izpolnjenosti, ki izhaja iz življenja v skladu z razumom in vrlinami. Je pa dobrobit posameznika pri Aristotelu neločljivo povezana z družbenim kontekstom – človek je »politično bitje«, zato se eudaimonia uresničuje v skupnosti. Srečen je tisti, ki mu sicer tudi zunanjih materialnih dobrin, kot so zdravje, prijatelji in materialno varnost, ne manjka, ki pa predvsem živi krepostno življenje in prispeva k skupnemu dobremu.

Svetovni dan filozofije je razglasila Generalna skupščina OZN, k njegovemu praznovanju pa vsako leto vabi UNESCO.

Slike: https://www.instagram.com/p/DRPBz_giOgy/

Vir: https://www.ilb.scpo.si/prijateljice-in-prijatelji-modrosti-o-dobrobiti/

Izobraževanje admin

Svetovni dan filozofije 2023 v Mariboru

Štiri študentke drugega letnika prve stopnje, socialne pedagogike na Univerzi na Primorskem, smo se, 16. 11. 2023, odpravile iz Kopra v Maribor na obeleževanje Svetovnega dneva filozofije.

Uvodoma nas je z video sporočilom nagovoril minister za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjo Felda, nato pa še nekaj predstavnikov organizacij, povezanih z dnevom, ki smo ga obeleževali.

Okroglo mizo je moderiral dr. Miha Debenak, učitelj filozofije na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Prva od gostov, je spregovorila učiteljica Maja Vačun, ki si prizadeva za filozofijo že v  osnovni šoli. Svoje ideje uresničuje na Osnovni šoli Selnica ob Dravi, kjer je tudi zaposlena.

Za njo je spregovorila mag. Alenka Hladnik, dolgoletna učiteljica filozofije na Gimnaziji Kamnik. Njiju predvsem združuje ljubezen do filozofije za otroke. Spregovorila pa sta tudi dr. Zdenko Kodelja, s Pedagoškega inštituta, ki je kritično ovrednotil odnos do filozofije v vzgoji in izobraževanju. Na koncu pa je dr. Bojan Borstner, ki deluje na gostujoči fakulteti, ovrednotil pomen lastnosti filozofije, ki je, da vzbudi razmislek.

 Dotaknili so se tudi prenove v vzgoji in izobraževanju, pa tudi umetne inteligence.

Favstina Plavčak

Filozofija za otroke, Izobraževanje, Šola admin

Filozofija v šoli, šola v filozofiji

Zvočni posnetek UNESCO svetovnega dneva filozofije 2023

Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2023, je ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci, v videoposnetku minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda, v živo pa predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Gašper Pirc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in doktorski študij na FF UM dr. Gorazd Bajc in v imenu Slovenske komisije za Unesco, namesto obolelega dr. Štrajna, dr. Marjan Šimenc. V debati, ki je sledila, so sodelovali dr. Bojan Borstner (Filozofska fakulteta, Maribor), mag. Alenka Hladnik (Gimnazija Kamnik), dr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut, Ljubljana) in Maja Vačun (Osnovna šola Selnica ob Dravi). Celoten dogodek je povezoval dr. Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).

Več in vir na: http://zofijini.net/filozofija-v-soli-sola-v-filozofiji/

 

Filozofija za otroke, Šola admin

Unescov svetovni dan filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je tretji četrtek v mesecu novembru razglasila za svetovni dan filozofije – letos je bilo to 17. novembra.

Obeleževanju dneva filozofije smo se pridružili tudi na naši šoli – načrtovane dejavnosti smo izvajali v sredo, 23. 11. 2022. 

Na pobudo učencev izbirnega predmeta kritično mišljenje (filozofija za otroke) smo z učenci razpravljali o problemu zasvojenosti mladih. Ob različnih vrstah zasvojenosti mladostnikov, ki smo jim priča v sodobni družbi, smo si postavljali vprašanja in iskali odgovore, kaj sploh pomeni zasvojenost, ali se le-ta razlikuje od odvisnosti in če da, v čem, kaj so vzroki za zasvojenost in kakšne so njene posledice, kaj so razlogi za porast zasvojenosti. Razmišljali smo, ali je zasvojenost problem posameznika in družbe in načrtovali predloge za preprečevanje. Delavnico smo izvedli z eno skupino šestošolcev, osmošolcev in imeli okroglo mizo, ki sta se je poleg učencev izbirnega predmeta udeležila še naša ravnateljica in učitelj računalništva.

Prav posebna skupina ‘filozofov’ pa so bili v tem dnevu otroci iz skupine Sapramiške, s katerimi seveda nismo razpravljali o zasvojenosti, temveč o prijaznosti – kaj sploh pomeni biti prijazen, na kakšne načine izkazujemo prijaznost, vrednotili smo dejanja knjižnega junaka – gospoda medvedka in lutke sovice, primerjali njuna dejanja z našimi ipd.

Vir in več na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/unescov-svetovni-dan-filozofije-2/

Maja Vačun

Izobraževanje admin

Kdo razmišlja kritično?

UNESCO svetovni dan filozofije 2022

Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.

Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati, ki je sledila, so sodelovali Boris Vezjak (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Danilo Šuster (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Andraž Stožer (Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru) in Maja Vačun (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Po dveh krajših študentskih predstavitvah, pa se je dogodek ob vzpostavitvi Centra za filozofijo za otroke, kritično mišljenje in uporabno filozofijo, zaključil z nagovorom Bojana Borstnerja (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Celoten dogodek je povezoval Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).

Brošura (PDF)

Nekaj utrinkov:

Fotografije: Bojan Borstner in Friderik Klampfer

Obvestila, Vabilo admin

Kritičnemu mišljenju grozi nenavadna usoda, da se lahko sprevrže v svoje nasprotje

Unesco je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije

Unescov svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 zaznamujemo tretji četrtek v novembru, je vsakič posvečen obravnavi določene aktualne teme. Letos je to pojem kritičnega mišljenja, ki mu bo posvečen tudi osrednji dogodek v Sloveniji.

Dogodek, ki so ga naslovili Kdo razmišlja kritično?, organizirajo v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Na pogovoru o pomenu kritičnega razmišljanja bodo sodelovali Danilo Šuster, Maja Vačun in Boris Vezjak z oddelka za filozofijo te fakultete ter Andraž Stožer z mariborske medicinske fakultete, kot slavnostni govorci pa bodo nastopili Gašper Hrastelj kot predstavnik Unesca Slovenije, Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta in Friderik Klampfer z mariborske filozofske fakultete. Dogodek v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča se začne ob 11. uri.

Razmislek o pojmu kritičnega mišljenja
Svetovni dan filozofije je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, letos bo namenjen skupnemu premisleku pojma, “ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo“, piše na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu filozofije. Gre za koncept kritičnega mišljenja, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja.

Kako do večje kritičnosti razmislekov
Filozofija ponuja več metod za večjo kritičnost razmislekov, tudi Sokratove dialektike, s pomočjo katere se je antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka. To je počel na način, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več mogoče najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum, se pravi mislim, torej sem. Obstajajo še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.

Razumevanje sveta okoli nas in nas v njem
“Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina,” še piše na Unescovi spletni strani. Zato si v dialogu z njimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati.

P. G.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kriticnemu-misljenju-grozi-nenavadna-usoda-da-se-lahko-sprevrze-v-svoje-nasprotje/647675

Obvestila, Vabilo admin

Filozofija in metoda

Filozofski maraton

Letošnji filozofski maraton bo potekal 5 dni od 14.11. do 18.11.2022. Na predavanjih, kjer so v sodelovanje vključeni študentje in profesorji, bodo predstavljene razne teme, ki se dotikajo npr. postkolonialne teorije, eksperimentalne filozofije, metode statistike in tako dalje. Letos so prispevki prišli tudi iz drugih držav, tako da bodo nekatera predavanja v angleškem jeziku.

Tema letošnjega maratona je Filozofija in metoda. Metoda v filozofiji je način, kako filozofi obravnavajo filozofska vprašanja. Obstaja mnogo oblik metode, npr. psihoanalitična metoda, sokratska metoda, fenomenološka metoda,… Za filozofska vprašanja so značilni argument, dvom in dialektika. Vsak filozof sledi svoji metodi in se nanjo zanaša pri delu. Filozofske metode pa imajo nekatere skupne značilnosti.

PROGRAM:

PONEDELJEK, 14.11.2022 V PREDAVALNICI 434

– Tara Peternell, »Uvodni nagovor predsednice Študentskega filozofskega društva« (10:20-10:30)
– Nika Šostarič, »Svet je poln slepcev« (10:30-11:15)
– dr.Olga Markič, »Eksperimentalna filozofija« (11:20-12:05)
– Nastja Tomat, »Med normativnim in deskriptivnim: epistemska racionalnost« (12:10-12:55)
– Gregor Kroupa, »Analiza, sinteza in filozofija« (13:00-13:45)
– Blaž Istenič Urh, »Med statistiko kot metodo in metodo statistike« [ZOOM] (15:00-15:45)
– Dušan Rebolj, »Pomen situacionizma za politično filozofijo: ali je pogum edina preostala državljanska vrlina?« (16:00-16:45)

TOREK, 15.11.2022 vse razen dr. Borut Ošlaj (v pred. 030) V PREDAVALNICI 434

– Tilen Milošič, Oskar Ban Brejc, Miha Feher, Nika Šoštarič, »Prelomi v metodi postkolonialne teorije« (9:45-11:15)
– Filip Draženović, »Preudarnost kot metoda političnega« (12:10-12:55)
– dr. Ville Suuronen, »Acts of Citation as Acts of Politics: On the Method of Using Texts Politically« (13:00-13:45)
– Lana Kučer, »Pomen Sartrove metode za vprašanja svobodne volje« (16:20-17:05)
– Marko Miočić, »Antikopernikanstvo: premisa neke filozofske metode« (17:15-18:00)
– dr. Borut Ošlaj, »’’We have to learn to think in a new way’’ Kvantno mišljenje kot ‘’metoda’’« v predavalnici 030 (18:00-19:40)

SREDA, 16.11.2022 V PREDAVALNICI 434

– Mihael Hötzl, »Misliti metodologijo psihoanalize« (10:30-11:15)
– Matej Kapus, »Boleča protislovja« (11:20-12:05)
– Gal Rebolj, »Meditacija in glasba kot metodi znanja« (13:45-14:30)
– dr. Matjaž Potrč, »Barvna osvetlitev, metodološki oziri« (14:40-16:20)
– Matija Pušnik, »Mišljenje onkraj metode« (16:30-17:15)
– dr. Nina Petek, »Mipamova metoda srednje poti: prāsaṅgika in svātantrika v tibetanski filozofiji 19. stoletja « (17:30-18:30)
. Marko Markič, »Problematični smisel fenomena kot samo-danosti bitnega smisla« (18:45-19:45)

THURSDAY, 17.11.2022 – MODRA SOBA

– Matej Kapus, »Introductory speech« (13:05-13:15)
– dr. Blaž Zabel, »The Death of Methodology and Why We Should Return to Philology« (13:15-14:15)
– Dušan Smiljanić, »What is a Method and Does Philosophy Require it at All?« (14:20-15:05)
– dr. Pavle Stojanović, »Three Ancient Skeptical Methodologies« (15:15-16:00)

INTERMISSION (16:00-17:00)

– Teodora Rebić, »Method as a Philosophy« (17:00-17:45)
– Bruno Cortesi & Jacopo Pallagrosi, »The Dangers of Dissecting Phenomenology« (17:50-18:35)
– Natalia Tomashpolskaia, »Wittgenstein’s Critique of Freud’s Method« [ZOOM] (18:40-19:25)

FRIDAY, 18.11.2022 – MODRA SOBA

– Francisco Javier Hernandez Gutierrez, »On the Very Idea of Philosophy: the ‘’Double Bind’’ of Philosophy and its Epistemic Consequences« (13:00-13:45)
– Karlo Gardavski, »Wittgenstein and Brandom: Against Method« (13:50-14:35)
– Kobe Keymeulen, »On Anfang in Hegel and Schelling or, when ‘beginning’ is too much to begin with« (14:40-15:25)
– Michał Karłowski, »Cabbalistic and apophatic methods in legal interpretation« [ZOOM] (15:30-16:15)

INTERMISSION (16:15-17:15)

– Kosmas Brousalis, »Localism and the Method of Reflective Equilibrium in the Scientific Realism Debate« [ZOOM] (17:15-18:00)
– Jelena Mijić, »The Role of Thought Experiments and Conceptual Analysis in Analytic Philosophy« (18:05-18:50)
– C.P. Hertogh, »Semantics of Thought Experiments« (18:55-19:40)

Več na: https://drustvosfd.si/FM2022

Obvestila admin

Kdo razmišlja kritično?

UNESCO svetovni dan filozofije 2022

UNESCO Svetovni dan filozofije, ki je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, bo letos namenjen skupnemu premisleku pojma, ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo. Gre za koncept “kritičnega mišljenja”, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja. Velikokrat lahko slišimo koga zatrjevati, da  “moramo razmišljati kritično, ker so nam pametni tako rekli,” ne da bi pri tem pomislil, da je ravno slepo sklicevanje na avtoritete primer nekritičnosti.

Več o letošnji temi si lahko preberete na podstrani osrednje prireditve. Dogodek bo po dveh letih premora, ponovno potekal v živo, in sicer v Mariboru, v amfiteatru Filozofske fakultete (Koroška cesta 160), 17. 11. 2022, ob 11:00. Goste in natančen spored dogodka bomo najavili v kratkem.

Tradicionalno bodo sicer Svetovni dan filozofije 2022 obeleževali tudi drugi dogodki povezani z mislijo na filozofijo. Vse podatke o tem dnevu zbiramo na: http://www.danfilozofije.net/

Spremljevalne dogodke lahko prijavite tudi elektronsko: http://www.danfilozofije.net/dejavnosti/prijavi-dogodek/

Seveda si želimo, da dogodek uspe in učvrsti zavedanje o pomenu filozofije, zato vabljeni in vabljene k spremljanju v čim večjem številu.

Glede spremljajočih aktivnosti ali česarkoli, kar kliče po pojasnilu, se obrnite na katerega od kontaktov na strani: http://www.danfilozofije.net/contact/

MENU