Posnetek osrednjega dogodka UNESCO svetovnega dneva filozofije 2024, ki je 21. 11. 2024 potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Uvodne referate na osrednjo temo miru so predstavili: Klampfer Friderik, Komel Dean, Kravanja Aljoša, Škof Lenart, Štempihar Mare, Šonc Bruno in dijakinji Gimnazije Bežigrad
Zvočni posnetek UNESCO svetovnega dneva filozofije 2023
Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2023, je ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci, v videoposnetku minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda, v živo pa predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Gašper Pirc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in doktorski študij na FF UM dr. Gorazd Bajc in v imenu Slovenske komisije za Unesco, namesto obolelega dr. Štrajna, dr. Marjan Šimenc. V debati, ki je sledila, so sodelovali dr. Bojan Borstner (Filozofska fakulteta, Maribor), mag. Alenka Hladnik (Gimnazija Kamnik), dr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut, Ljubljana) in Maja Vačun (Osnovna šola Selnica ob Dravi). Celoten dogodek je povezoval dr. Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).
Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.
Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati, ki je sledila, so sodelovali Boris Vezjak (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Danilo Šuster (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Andraž Stožer (Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru) in Maja Vačun (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Po dveh krajših študentskih predstavitvah, pa se je dogodek ob vzpostavitvi Centra za filozofijo za otroke, kritično mišljenje in uporabno filozofijo, zaključil z nagovorom Bojana Borstnerja (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Celoten dogodek je povezoval Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).
Ob svetovnem dnevu filozofije o vlogi te vede pri soočanju z okoljsko krizo
Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore.
»Filozofija se želi vprašati, kako sploh pridemo do takšnih duhovnih razpoloženj in miselnih okvirjev, da lahko sprožimo planetarno krizo.«
Posnetek spletne okrogle mize z vabljenimi gosti (Cene Bavec, Janez Bregant, Marko Grobelnik, Olga Markič in Luka Omladič) ter s sodelovanjem gimnazijskih dijakov, ki jo je moderiral Tomaž Grušovnik.
V informacijski dobi si ne znamo več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije in brskanja po spletu. Čeprav se po eni strani zavedamo vseprisotnosti računalnikov in algoritmov, pa nas po drugi strani nenehno preseneča globina njihovih posegov v naša življenja. Iskanje po medmrežju nam denimo ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čemer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj in preferenc. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov, ki se lahko sami »odločajo«, se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja, ki jih izvršijo ti avtonomni sistemi. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki upravičeno bojijo velikih valov brezposelnosti. Srečujemo se tudi z dilemami ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti. Zdi se celo, da se moramo potem, ko smo končno izumili »igračo, ki se je nikoli ne naveličamo«, soočati s problemom učinkovite omejitve njene uporabe: dejstvo je, da se je tako med mlado kot tudi med starejšo populacijo začela javljati odvisnost od pametnih telefonov. Tako nam že kratek premislek pokaže, da razvoj informacijske tehnologije ne prinaša zgolj rešitev in novih priložnosti, ampak tudi težke izzive oziroma celo neposredne nevarnosti. Filozofija kot tista disciplina, ki ima za svojo nalogo refleksije sodobnih pojavov v njihovih spoznavnih, moralnih in bivanjskih razsežnostih, tako ne more mimo razmisleka o umetni inteligenci in njenem vplivu na naša življenja. UNESCOv dan filozofije 2020 v Sloveniji zato posvečamo temam, povezanim z umetno inteligenco v širšem pomenu te besedne zveze, ki med drugim zajemajo:
– razlike in podobnosti med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco;
– spremenjen status človeka v dobi umetne inteligence;
– robotsko etiko;
– politične ureditve v digitaliziranih družbah;
– rudarjenje podatkov in vprašanje zasebnosti;
– prihodnost poklicev ob avtomatizaciji dela;
– pedagogiko v informacijski dobi;
– odvisnost od pametnih telefonov;
ter ostale izzive, na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo.
Posnetek osrednje prireditve letošnjega svetovnega dneva filozofije, ki je pod naslovom »Nelagodje smisla« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo smisla so z nami delili dr. Helena Motoh, dr. Friderik Klampfer in Sandi Cvek.
V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:
Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije je pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Kazinski dvorani SNG v Mariboru. Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji so z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar. Zvočni posnetek prireditve:
Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Unesco namreč filozofijo kot najbolj univerzalno vedo vseh časov in prostorov uvršča med najpomembnejše prioritete v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. Maja Ratej je, ker je danes tudi svetovni dan študentov, v studio povabila kar študente filozofije in člane Študentskega filozofskega društva.