Razbijanje strahu ob svetovnem dnevu filozofije

Na liceju Slomšek obisk Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika

Dijaki so razpravljali skupaj s filozofom Miho Andričem – Kamniški gostje spoznali slovenski Trst

Vloga filozofije je, da razbija strah ter vsakemu človeku nudi priložnost participacije. Tudi to je bilo slišati ob pri­ložnosti včerajšnjega celodnevnega obiska skupine dijakov Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Anto­na Martina Slomška. Obisk je potekal ob priložnosti obeleževanja svetovnega dneva filozofije, pri katerem šoli iz Trsta in Kamnika sodelujeta že pet let: tako so dijaki in profesorji liceja Slom­šek pred časom že gostovali na Gimnaziji Rudolfa Maistra, v gosteh pa so ime­li npr. tudi pisatelja Borisa Pahorja.

Tokrat je iz Kamnika prišlo pri­bližno 25 dijakov tamkajšnje gimnazije s tremi spremljevalci na čelu s profeso­rico filozofije Alenko Hladnik, ki skupaj s tržaško kolegico Marijo Kristino Mi­lič skrbi za izvajanje projekta. Kamniške goste so ob prof. Miličevi pričakali še ravnatelj Marko Jarc, namestnica Ma­rina Škerk in 17 dijakov petega letnika humanistične smeri, ki so vrstnikom iz Slovenije prikazali nekaj krajših gleda­liških prizorov, medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri kamniške gimnazije pripravili predstavo za osnovnošolce Večstopenjske šole Vladimirja Bartola.

Osrednji del gostovanja pa je bil seveda posvečen svetovnemu dnevu fi­lozofije. V tem okviru je dopoldne po­tekala delavnica, kjer so sodelujoči dijaki obeh šol pod vodstvom mentorjev ter mladega slovenskega filozofa, so­ciologa, predavatelja in debaterja Mihe Andriča obravnavali letošnjo temo dneva filozofije. To je strah, ki je po An­dričevih besedah danes dostikrat poli­tični termin, s strahom namreč politi­čne oblasti večkrat pritiskajo na drža­vljane, da le-ti na koncu ne naredijo nič in prelagajo odgovornost na druge. Prav ta strah mora filozofija razbijati, je de­jal Andrič, ki je drugače filozofijo defi­niral kot poskus, da se stvari vidijo dru­gačne, kot so, da se nanje gleda onkraj videza oz. da se vidijo stvari, ki jih dru­gi ne vidijo.

Včerajšnji dan pa je bil za Kamni­čane tudi priložnost, da spoznajo slo­venski Trst, kar so s popoldansko ek­skurzijo tudi storili, pri čemer so se po­dali tudi na bazovsko gmajno ter se po­klonili spominu na bazoviške junake. Že dopoldne pa sta jih z zgodovino in zna­čilnostmi slovenskega šolstva v Italiji se­znanila prof. Marija Kristina Milič in ravnatelj Marko Jarc, ki je med drugim tudi opozoril na politični pomen dejstva, da v večini krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, deluje slovenska šola, pa čeprav gre za majhno realnost. Tudi licej Slom­šek je s svojimi 90 dijaki majhna real­nost, ki pa nudi veliko in se bori za svo­jo avtonomijo ter se drži trdno, k čemur je Jarc pozval tudi slovenske goste, čeprav živijo v lastni državi in imajo bolj­še delovne pogoje. Drugače se na lice­ju Slomšek po Jarčevih besedah že pri­pravljajo na vpisovanje za prihodnje šol­sko leto, ki bo steklo s 15. januarjem 2017. Jarc že zdaj vabi k vpisu, v bližnji prihodnosti pa nameravajo na šoli pri­rediti tudi informativna srečanja, pri če­mer želijo tokrat predstaviti svojo po­nudbo tudi v Benečiji.

Ivan Žerjal

Objavljeno v Primorskih novicah, v petek, 18.11.2016

Vir: http://www.primorske.si/

Filozofi ob svetovnem dnevu filozofije o fenomenu strahu

Generalna skupščina ZN je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Osrednji dogodek v Sloveniji je letos prvič potekal v Mariboru, na njem pa so filozofi Renata Salecl, Peter Klepec, Mirt Komel in Smiljana Gartner razpravljali o fenomenu strahu. Ob tem je bilo krovno vprašanje, ali je prav strah tisti, ki se ga moramo bati.

Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije so po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005.

“Glede na perečo družbeno in siceršnjo problematiko smo se odločili kot letošnjo osrednjo temo izbrati fenomen strahu, saj gre za pojem, ki je dovolj interdisciplinarno zanimiv. Hkrati smo sledili neki družbeni psihološki situaciji, v kateri je strah, recimo strah pred begunci, eno od vodil političnega in družbenega dogajanja,” je Vezjak povedal za STA. “Vsi se bojimo, ne vemo pa česa,” je dodal.

Vloga filozofov v družbi je po njegovih besedah prav v tem, da poskušajo strahove racionalizirati. “Tipično za strah je prav to, da ko ga ponotranjimo oziroma na nek način elaboriramo v zavest, izgine. Mišljenje strahu je naša naloga in naloga filozofije. Več strahu pomeni manj racionalnosti, naša naloga v družbi pa je, da skrbimo za več razuma,” je še povedal Vezjak.

Renata Salecl je uvodoma spomnila, da se človeški strahovi spreminjajo. “To, kar dojemamo v družbi kot strah, se spreminja pod vplivom medijev. To, kar sami doživljamo kot strah, pa je mnogokrat povezano z vprašanjem, kdo sem, kaj pomenim drugim, kakšen socialni status imam, kako me vidi družba. Ti eksistencialni strahovi so tisti, s katerimi se filozofija in psihoanaliza že dolgo ukvarjata,” je povedala.

Paradoks današnjega časa je po njenem prepričanju, da se zdi, da se nenehno borimo proti novim oblikam tesnob, medtem ko jih istočasno doživljamo vedno več. “V času post-industrijskega kapitalizma imamo opravka z ideologijo, ki na eni strani nenehno spodbuja prevzemanje tveganja in dela posameznika v celoti odgovornega za svoje dobro počutje, medtem ko je na drugi strani posameznik vse bolj nemočen, da bi vplival na družbo okoli sebe,” izpostavlja Renata Salecl.

Peter Klepec je izpostavil danes razširjeno “politiko strahu”, ki vse strahove zamenja za enega samega – strah pred Drugim, pri čemer ta Drugi postane priročni krivec za vse naše notranje dileme in blokade. “To, da se ne moremo razvijati tako, kot bi si sami želeli, domnevno ni plod naših notranjih upanj in strahov, temveč za to postane kriv Drugi,” je navedel.

Mirt Komel je spomnil na trenutno zelo aktualen strah v zvezi s službo – ko se brezposelni bojijo, da ne bodo dobili službe, zaposleni pa, da bodo izgubili službo. Za odpravo takšnih strahov je po njegovih ocenah nujna negacija same strahotne negacije, “ki nas drži v šahu in grozi, da nas matira, ko bi se morala šahovska igra šele dodobra začeti”.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je potekala v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za organizacijo so poskrbeli Nacionalna komisija za Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru.

“Želimo opozoriti, da je filozofija tista veda, ki lahko in mora nastaviti ogledalo družbi ter ki lahko in mora predstaviti tudi izhode iz kakšne zagate,” je povedala predstavnica nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner.

Vir: https://www.sta.si/2325581/filozofi-ob-svetovnem-dnevu-filozofije-o-fenomenu-strahu

Nas mora biti strah Trumpa?

O strahu so včeraj na osrednji prireditvi ob letošnjem dnevu filozofije razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi

http://www.vecer.com/images/slike/2016/11/17/1117n32-700.jpg

Strah, ki od vekomaj preganja človeka in družbo, je bil tematika osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije, ki je včeraj potekala v Kazinski dvorani SNG Maribor. To temo so organizatorji – Nacionalna komisija za Unesco, Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru izbrali, ker sociologi ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, da nemir, socialna in politična nestabilnost ter ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. K temu nemalo prispevajo množični mediji, ki so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin.
Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja ali morda spodbuja naše mišljenje, o tem so včeraj razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi: dr. Renata Salecl, dr. Smiljana Garnter, dr. Peter Klepec in dr. Mirt Komel.

Strah je čustvo, ki nas močno zaveže zlasti takrat, ko iščemo odgovor na vprašanje, komu lahko zaupamo. Takrat se najde kdo, ki nas prepričuje, da lahko z znanjem in avtoriteto omili naše strahove, je poudarila Renata Salecl. In hitro se zgodi, da se na pomembne položaje povzpnejo posamezniki, ki nimajo dvoma ali občutkov sočutja in so lahko izjemno kruti do drugih, zlasti tistih, ki so polni dvomov in tesnobe. Nevarno je, ko se prehitro identificiramo z nekom, ki je obljubljal, da bo te občutke ublažil. Zato v družbi strahu ohranimo dvom, zlasti do avtoritet, ki nas prepričujejo, naj nas ne bo strah, je bilo poglavitno sporočilo Renate Salecl.

Peter Klepec je govoril o politiki strahu, ki vse naše male in zasebne strahove po eni strani zminimalizira, po drugi pa maksimalizira, ko nam ponudi “pravi” Strah – strah pred Drugim, ki postane tudi priročni krivec za vse naše notranje dileme, blokade in zagate.

Smiljani Gartner se zdi strašljivo, da v obdobju medijsko umetno produciranih in potenciranih strahov pozabljamo na dogodke v javni sferi, ki imajo velik vpliv na naše življenje. Večina stvari gre mimo nas, tudi zato, ker so težko razumljive in dojemljive. Zato je po njenem glavno vprašanje, ali dejansko dojamemo, kaj se v družbi dogaja. Na vprašanje, česa bi nas moralo biti strah, pa odgovarja: Da tisti, ki vodijo, nimajo védenja o vodenju. Da sprejemamo napačna mnenja. Da srednji razred izginja. Predvsem pa bi nas moralo biti strah totalitarizma multinacionalk oziroma nadnacionalk, ki imajo zmožnosti izničiti moč države in tudi mišljenja.

Mirt Komel je v razvijanju svoje teze, da ni strahu brez ljubezni, da se bojimo le, če ljubimo, izhajal iz starogrške mitologije, po kateri je boginja ljubezni mati strahu. V tem smislu je odgovoril tudi na eno od vprašanj iz pretežno mlade publike: Ali nas mora biti strah zaradi izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika? Dejal je, da je Trump nasprotni pol Baracka Obame. Če je odhajajoči predsednik figura ljubezni, je Trump figura strahu. Oba pa sta podobna fenomena – njune predvolilne obljube bodo ostale neuresničene. A prav to, da Trump, ki prihaja iz mašinerije resničnostnih šovov – kar po oceni Petra Klepca nikakor ni nepomembno -, svojih obljub ne bo izpolnil, predstavlja po mnenju Renate Salecl največjo nevarnost. Kako bodo reagirali njegovi volivci, ki so nasedli obljubam, da jih bo rešil iz sedanjega položaja, ko bodo spoznali, da jih Trump ne bo odrešil, se je vprašala filozofinja in sklenila: “Tega pa nas je lahko strah.”

Zvezdana Bercko

Objavljeno v Večeru, v petek, 18.11.2026

Vir: http://www.vecer.com/nas-mora-biti-strah-trumpa-6276946

Prireditev ob svetovnem dnevu filozofije

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. Osrednji dogodek letošnjega dneva filozofije, katerega tema je STRAH, so obeležili v Mariboru. Med drugimi so na to temo spregovorili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel in dr. Smiljana Gartner.

Galerija na (število fotografij: 45):
http://www.mediaspeed.net/galerija/dogodki/14029-prireditev-ob-svetovnem-dnevu-filozofije

Svetovni dan filozofije na Val202

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Unesco namreč filozofijo kot najbolj univerzalno vedo vseh časov in prostorov uvršča med najpomembnejše prioritete v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. Maja Ratej je, ker je danes tudi svetovni dan študentov, v studio povabila kar študente filozofije in člane Študentskega filozofskega društva.

[soundcloud url=”https://api.soundcloud.com/tracks/293473547″ params=”auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true” width=”100%” height=”450″ iframe=”true” /]

Vir: https://soundcloud.com/val202/svetovni-dan-filozofije

 

 

Mariborsko študentsko dogajanje ob Svetovnem dnevu filozofije

Tokrat so avlo Filozofske fakultete oživeli študenti oddelka za filozofijo. V sodelovanju z Društvom za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF) ter Zofijinimi ljubimci, so poskušali ostalim študentom približati filozofijo in jim prikazati delovanje ljubiteljev modrosti na tem območju. Obiskovalci našega dogajanja so se lahko preizkusili v filo-kvizu, se v računalniški igri vživeli v vlogo slavnih filozofov, prejeli filozofsko misel in se nasmejali ob filozofskih šalah. Lahko pa so se preprosto sprostili ob kavi in domačemu pecivu ter pokramljali s študenti filozofije.

Nekaj utrinkov:

Objavil/a Neja Kaiser dne 15. november 2016

Objavil/a Neja Kaiser dne 15. november 2016

Neja Kaiser

Zloženka ob svetovnem dnevu filozofije

Zakaj filozofska razprava o strahu? Strah in njegovi duhovi od vekomaj preganjajo posameznika in družbo. Ne le, da opiše človeško čustvo in mentalno stanje, strah je tisti motivator, ki je zavezan najbolj intimni točki filozofskega premisleka in preizkuša razumsko jedro posameznika. Človeka večkrat spravlja v miselno odrevenelost in emocionalno odvisnost, odvrača ga od mišljenja. Strah pred smrtjo je primarna motivacija vseh bioloških bitij, a tudi končni razlog spraševanja po lastnem bivanju in načinih osmišljanja našega življenja. Sokrat je verjel, da filozofiranje priprava na smrt – le tisti, ki misli ločitev duše od telesa, je vreden imena »filozof«. A pri tem se mu je strah pred smrtjo zazdel prazno mnenje tistih, ki ničesar ne vedo in zgolj ugibajo. Misel je kasneje nadgradil Epikur z razlogi, zakaj strah pred njo ni upravičen; mnogo kasneje ga je popravljal Martin Heidegger, katerega tesnoba, Angst, je postala temeljna dimenzija človeka, njegov »skrbi«, ki se kaže v tesnobi in pojmu avtentične »biti k smrti«. V politični filozofiji ima strah znova večkrat odločilno mesto: Thomas Hobbes je eden od očetov družbene pogodbe, vstop v družbo in organizacijo države je hitel utemeljevati prav kot rezultat porojenega strahu, ki poganja posameznike zaradi zanj naravnega »vojnega« stanja človeške narave, vpričo katere smo vsi ljudje drugim nevarni volkovi. Brez začetne bojazni ne bi bilo družbe in ne pogodbe. Freud je zaznaval konflikt med posameznikom in zakoni, vselej omejujočimi našo svobodno voljo, kar v nas, kar je po njegovem splošno obeležje civilizacije in kulture nujno sproža globinsko nelagodje. Psihologi danes svarijo, da je iskanje razlogov za strah lahko znamenje banalnosti in zdolgočasene rutine življenja, v katere se zlahka ujamemo. Množični mediji so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin. In tudi sociologi množično ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, po Ulrichu Becku v družbi tveganja. Nemir, socialna in politična nestabilnost, ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. Nekateri eksistencialni misleci, recimo Kierkegaard, Nietzsche in Derrida, so zato poudarili, da pot proč od strahu lahko vodi le skozi sprejemanje negotovosti, v kateri živimo. Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja naše mišljenje in ali ga morda spodbuja?

Zloženka (PDF)
Celostna grafična podoba: Luka Mancini

V katalogu novo predavanje Janka Lozarja Mrevljeta

Vsem, ki bi jih zanimalo, je dr. Janko Lozar Mrevlje ponudil na voljo predavanje z naslovom: »Strah kot temeljna determinanta kulture«.

Avtor v sinopsisu predavanja med drugim zapiše: »Fenomen strahu je v okviru fenomenološke filozofije s Heideggrom doživel hudo kritiko, to pa predvsem v navezavi na razpoloženje tesnobe, ki postane zares odlikovano počutje človeka, saj se ta lahko šele skozenj zasnuje v svobodi odprtih možnosti, ki jih strah že po svoji naravi zapira.«

Več na: https://danfilozofije.net/katalog-predavanj/