Zloženka ob svetovnem dnevu filozofije

Zakaj filozofska razprava o strahu? Strah in njegovi duhovi od vekomaj preganjajo posameznika in družbo. Ne le, da opiše človeško čustvo in mentalno stanje, strah je tisti motivator, ki je zavezan najbolj intimni točki filozofskega premisleka in preizkuša razumsko jedro posameznika. Človeka večkrat spravlja v miselno odrevenelost in emocionalno odvisnost, odvrača ga od mišljenja. Strah pred smrtjo je primarna motivacija vseh bioloških bitij, a tudi končni razlog spraševanja po lastnem bivanju in načinih osmišljanja našega življenja. Sokrat je verjel, da filozofiranje priprava na smrt – le tisti, ki misli ločitev duše od telesa, je vreden imena »filozof«. A pri tem se mu je strah pred smrtjo zazdel prazno mnenje tistih, ki ničesar ne vedo in zgolj ugibajo. Misel je kasneje nadgradil Epikur z razlogi, zakaj strah pred njo ni upravičen; mnogo kasneje ga je popravljal Martin Heidegger, katerega tesnoba, Angst, je postala temeljna dimenzija človeka, njegov »skrbi«, ki se kaže v tesnobi in pojmu avtentične »biti k smrti«. V politični filozofiji ima strah znova večkrat odločilno mesto: Thomas Hobbes je eden od očetov družbene pogodbe, vstop v družbo in organizacijo države je hitel utemeljevati prav kot rezultat porojenega strahu, ki poganja posameznike zaradi zanj naravnega »vojnega« stanja človeške narave, vpričo katere smo vsi ljudje drugim nevarni volkovi. Brez začetne bojazni ne bi bilo družbe in ne pogodbe. Freud je zaznaval konflikt med posameznikom in zakoni, vselej omejujočimi našo svobodno voljo, kar v nas, kar je po njegovem splošno obeležje civilizacije in kulture nujno sproža globinsko nelagodje. Psihologi danes svarijo, da je iskanje razlogov za strah lahko znamenje banalnosti in zdolgočasene rutine življenja, v katere se zlahka ujamemo. Množični mediji so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin. In tudi sociologi množično ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, po Ulrichu Becku v družbi tveganja. Nemir, socialna in politična nestabilnost, ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. Nekateri eksistencialni misleci, recimo Kierkegaard, Nietzsche in Derrida, so zato poudarili, da pot proč od strahu lahko vodi le skozi sprejemanje negotovosti, v kateri živimo. Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja naše mišljenje in ali ga morda spodbuja?

Zloženka (PDF)
Celostna grafična podoba: Luka Mancini

V katalogu novo predavanje Janka Lozarja Mrevljeta

Vsem, ki bi jih zanimalo, je dr. Janko Lozar Mrevlje ponudil na voljo predavanje z naslovom: »Strah kot temeljna determinanta kulture«.

Avtor v sinopsisu predavanja med drugim zapiše: »Fenomen strahu je v okviru fenomenološke filozofije s Heideggrom doživel hudo kritiko, to pa predvsem v navezavi na razpoloženje tesnobe, ki postane zares odlikovano počutje človeka, saj se ta lahko šele skozenj zasnuje v svobodi odprtih možnosti, ki jih strah že po svoji naravi zapira.«

Več na: https://danfilozofije.net/katalog-predavanj/

V katalogu novo predavanje Mareta Štempiharja

Vsem, ki bi jih zanimalo, je mag. Marko Štempihar ponudil na voljo predavanje z naslovom: »Filozofija iz časa tekočega strahu (še nekaj zapiskov iz podtalja)«.

Avtor v sinopsisu med drugim zapiše:  »Strah hodi po svetu … Grožnje so vsepovsod: v ilegalnih prebežnikih, tujcih, razmišljanju, nedejavnosti, tišini, medsebojnih odnosih, ljubezni, kofeinu, dolgčasu, nevarnih povezavah, filozofiji, zaupnih pogovorih … Strah je naselil svet, v katerem je sicer vse narejeno za potrošnike in njihovo udobje.«

Več na: https://danfilozofije.net/katalog-predavanj/

Tokrat o gimnaziji in »reformah«

Na ljubljanski Filozofski fakulteti s(m)o študentje nekoč nasprotovali vpeljavi usmerjenega izobraževanja, kar je tiste profesorje, ki so bili vpleteni v njegovo nastajanje, jezilo, tako da je bilo zelo dobrodošlo imeti več izpraševalcev pri diplomskih izpitih. Bolj neposredne posledice tega neposrečenega revolucioniranja srednjega šolstva (ukinjene gimnazije, ukinjeni ali na minimum reducirani splošnoizobraževalni predmeti, ukinjena dualnost poklicnih šol, novi ideološki predmeti ipd.) sem doživela na začetku poučevanja, posredne je mogoče občutiti še zdaj, kajti usmerjenemu izobraževanju je skoraj povsem uspelo zadušiti preostanke humanističnega duha, ki je v grozo pravovernih oblastnikov tradicionalno krožil/strašil po naslednicah klasičnih (in realnih gimnazij) tudi po letu 1958, po ukinitvi osemletne (klasične) gimnazije. Poskus vpeljave egalitarnejšega sistema pa je nehote ustvaril teren za naslednji revolucionarni udarec splošnemu šolstvu, ki prihaja iz docela drugačnega ideološkega kozmosa, nasprotnega tistemu, ki je napajalo usmerjeno izobraževanje. Vendar gre bolj za videz, oba sta namreč v osnovi zavezana učinkovitosti, produktivnosti in osebni in/ali družbeni koristnosti, ključnemu konceptu, ki so ga pod nazivom pragmatizem v ZDA utemeljili in razvijali evropski »prebežniki« in kolonizatorji britanskega porekla. Ali kot je menda pikro pripomnil znameniti ameriški matematik in razvijalec umetne inteligence Marvin Minsky: »… dajte mi ta denar, ki ga razsipavamo za humanistiko in umetnost, in vam bom oblikoval boljšega študenta.« Digitalna doba, katere glasnik je tudi Minsky, naj bi– kot nekoristnega – odvrgla na smetišče zgodovine balast, ki se ga šolstvo zaradi tradicije ne more otresti, in v obliki čudnih predmetov in vsebin, kot so filozofija, umetnostna vzgoja, zgodovina umetnosti, književnost ipd. še vedno vztraja v kurikulu. Nekdanji oblastniki so znali nekaj tega balasta pred štirimi in več desetletji na hitro ukiniti ali ga z reformo odstraniti. Danes se uporabljajo mehkejše metode, cilj pa je podoben: stran z nekoristnostjo. …/…/…V 20 letih mature, denimo, niti ena od treh celjskih gimnazij še ni imela priprav za maturo iz filozofije, tudi v Ljubljani in drugod je najti podobne primere, govori se tudi, da na nekaterih gimnazijah ne marajo umetnostne zgodovine na maturi, le kaj bi dijaki z njo. In trenutno, bolj na skrivaj, poteka debata o višjih in nižjih nivojih izbirnih maturitetnih predmetov, pa šepeta se, da bi lahko nekateri ostali samo na nižjem nivoju, kar pomeni drugorazrednost in jih ne bi izbirali bolj zagreti dijaki, četudi bi jih hoteli, saj bi z izbiro izpadli iz tekme za najvišje točke.

Med nekdanjim sistemom in zdajšnjim (poimenujmo ga ustaljeno neoliberalizem) se je sicer zgodila vrnitev gimnazije, splošne in strokovne. Njeno funkcijo določa Zakon o gimnazijah, ki je nadomestil Zakon o usmerjenem izobraževanju pred okroglo 20 leti (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996), in je bil pozneje dvakrat deležen nebistvenih dopolnitev in sprememb. Zakone in pravilnike učitelji preučujemo bolj redko, pred strokovnim izpitom ali ob pritožbah, zato verjamem, da bi večina kolegov ne znala našteti ciljev iz 2. člena, razen morda prve osnovne alineje, ki pravi, da gimnazija posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu. Da gimnazija ta cilj dobro izpolnjuje, tudi na mednarodno primerljivi ravni, dokazuje beg možganov. Naši maturanti, študenti, postdiplomci iz javnega šolskega sistema, morda državni štipendisti, odhajajo kot študijski/ekonomski migranti na študij in delo v razvite države. Zelo prodorni v novačenju dobrih možganov so Nemci, ki celo financirajo Deutche Sprachdiplom I, II in najuspešnejše dijake vsako leto povabijo na študij v Nemčijo.

Gimnazija kot pripravljalnica na visokošolski študij je torej učinkovita in koristna institucija, njena obnova po kratki in uničujoči avanturi usmerjenega izobraževanja je bila primerna. Kako se udejanjajo cilji nadaljnjih alinej in ali so še koristni, pride na vrsto v prihodnosti.

Alenka Hladnik

Vir: http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=6430

Filozofija in naša družbena stvarnost

Pred dvajsetimi leti: v spominu je ostal elan, s katerim smo razvijali gimnazijsko filozofijo po vpeljavi splošne gimnazije. Bilo je prvo leto zunanje mature, zaradi katere je filozofija z 280 urami (vsaj formalno) enakovredna drugim predmetom. Izšel je prevod Palmerjevega učbenika Ali središče drži?. Tretji letnik Filozofije na maturi je že imel današnjo obliko FNM, filozofske revije za učitelje filozofije, dijake in študente, ki še kljubuje kriznim časom. Zbornik Filozofija v šoli je bil naša prva refleksija o poučevanju filozofije. Da je delo maloštevilne – vseh nas je le približno petintrideset – gimnazijske filozofske skupnosti resno, dobro in mednarodno primerljivo, potrjujejo naši maturanti iz filozofije, ki so na mednarodnih filozofskih olimpijadah (IPO) za srednješolce iz 48 držav osvojili več pohval, pa dvakrat bron in srebro ter v Atenah, grški domovini filozofije, celo zlato.

Uveljavljanje in razvijanje (gimnazijske) filozofije kot take je cilj po sebi, dolžnost vseh, ki se ukvarjamo z njo, naše najvišje dobro. /…/

Pred dvajsetimi leti se je zdelo vredno poudarjati, da ima ukvarjanje s filozofijo tudi vzvraten ugoden učinek na demokracijo, o čemer govori Pariška deklaracija o filozofiji, ki so jo podpisali eminentni filozofi na Unescovih mednarodnih študijskih dnevih v Parizu 1995. /…/

Deset let zatem je Unesco razglasil tretji četrtek v novembru za Svetovni dan filozofije. V Sloveniji se osrednja prireditev vsako leto odvije v Cankarjevem domu, kjer se zberejo dijaki, učitelji, predavatelji, ogledajo si film na naslovno temo, poslušajo predavanja, včasih tudi dijaki pripravijo svojo predstavo. O letošnji temi Nevedni, sokratski učitelj smo razmišljali v glavnem gimnazijski učitelji. /…/ Shizofrena pozicija učitelja filozofije ustvarja zanimive obrate in ima humorne nasledke v vsakdanjem šolskem življenju …

A če hočeš učiti misliti, moraš sam misliti čas, v katerem živiš. Filozofija je čas, zajet v misli. Zelo lahko je čas, našo družbeno realnost, stlačiti v izbirno temo politična filozofija; je daleč, v medijih, je virtualna.

Letošnjega oktobra ni bilo več tako: temni, upognjeni, utrujeni so v kolonah privijugali čez domača polja. Neustavljivo so spominjali na preživele taboriščnike, ki so na posnetkih iz polpretekle zgodovine prazno in malček začudeno bolščali izza bodečih žic v osvoboditelje. Avtorico je odgnalo v mesto, od koder so domačine vozili v živinskih vagonih v taborišča ali izgnanstvo nacisti, h katerih potomcem se zdaj z upanjem stekajo kolone vojnih beguncev. Sprejemni center je blizu grajskih platan, na katere so nekoč pobesili uporne Gubčeve kmete, blaten, umazan, poln do zob oboroženih uniformirancev, avtobusov, brnečih agregatov, šotorov … vse zaradi dva tisoč mirno čakajočih ljudi pod milim nebom v mrazu in v smradu smeti.

Pozabili smo na podobne prizore iz preteklosti: »Predobro ravnamo z njimi, so slabši od živali,« meni prostovoljec. In ker učiteljica izpolnjuje svojo zavezanost učenju misliti, imajo besedo dijaki. O beguncih se iz njih usuje strasten plaz besed – sovražni govor se mu reče –, necenzuriran kot na spletu, zlovešč plaz. Učiteljica filozofije obupano napiše na tablo zlato pravilo: »Drugim ne stori nečesa, česar ne želiš, da oni storijo tebi.« Da, a ti drugi niso ljudje.

Pa bi se učiteljica, ki skuša učiti misliti, zatekla s Heglom v »tihe prostore mišljenja … v katerem molčijo interesi, ki razvnemajo življenje ljudstev in individuov.«

Alenka Hladnik

Vir: http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=6309

Dobrodošli na strani!

Dobrodošli na posebni spletni strani, posvečeni UNESCO svetovnemu dnevu filozofije, ki ga vsak tretji četrtek v novembru obeležujemo tudi v Sloveniji.

Spletna stran na domeni danfilozofije.net ima namen in poslanstvo promovirati idejo omenjenega dne in pomagati pri širjenju filozofske misli med splošno javnostjo. Upamo, da vam bo spletna stran koristna pomoč in vodnik po dejavnostih tako okoli dneva in tedna filozofije, kot sicer pri vsem, kar bi vas v zvezi s filozofijo utegnilo zanimati.

Ob osnovni predstavitvi in genezi dneva filozofije, smo na spletni strani poseben prostor odmerili vsakoletni osrednji prireditvi, ki se letos prvič seli izven Ljubljane, v Maribor. Pomembno mesto smo na strani namenili spremljevalnim dogodkom, ki jih bomo na naši strani poskušali zbirati in vas o njih redno informirati. Katalog predavanj je poskusen program filozofskih vsebin in predavateljev, ki ga lahko skozi leto (ali v sklopu konkretnega dneva, tedna) uporabite v sklopu svojih različnih prostočasnih, nevladnih, izobraževalnih institucij in organizacij. Filozofija je imela vedno pomembno mesto v izobraževanju, mesto, ki ji ga želimo ponovno vrniti tudi v današnjem času, z delovanjem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V ta namen na strani najdete podstrani in vsebine posvečene filozofiji za otroke in filozofiji na gimnaziji. V arhivu in galeriji najdete zbrane informacije in gradiva preteklih edicij dneva filozofije v Sloveniji, spletno stran pa zaključujeta standardni podstrani s povezavami in kontakti.

Čim bolj pogosto vas vabimo k obisku strani, hkrati pa vas prosimo tudi za sodelovanje in širjene domene spletne strani.