Človek in narava

Komu pripada narava?
Ali je človek pomembnejši od narave?
Ali imajo rastline čustva?
Ali imajo vse živali za nas enako vrednost?

„Človek in narava“ ter trajnostni razvoj

Rimski klub je leta 1972 objavil študijo „Meje rasti“, v kateri je izrecno opozoril na to, da so naravni viri omejeni in da se rast svetovnega gospodarstva, svetovnega prebivalstva ter porabe naravnih virov ne morejo nadaljevati v nedogled. Ključni sklepi v tem poročilu so bili:

Če se bodo rast svetovnega prebivalstva, industrializacija, onesnaževanje okolja, proizvodnja hrane in izkoriščanje naravnih virov še nadaljevali v takšni meri kot doslej, bomo v stotih letih dosegli absolutno mejo rasti na našem planetu.

Trajnostno načelo pogosto označujejo kot ravnovesje med tremi stebri – okoljskim, ekonomskim in socialnim, ki vplivajo drug na drugega. Pri prvem stebru gre predvsem za ohranjanje narave in okolja za prihodnje rodove. V nasprotju z ekonomskim in socialnim stebrom je okoljski steber omejen dejavnik. Ali še drugače rečeno: imamo zgolj eno Zemljo. Le če bomo živeli trajnostno, bomo naš planet trajno ohranili za človeštvo. Pomembno vlogo ima pri tem tudi človekov vpliv na ekosisteme. Zato je ključnega pomena, da že otroci razmišljajo o svojem odnosu do narave in preiskujejo, kakšna sta pomen in vrednost živali ter rastlin.

Nadaljevanje na: http://ucilnica.zofijini.net/2021/11/17/clovek-in-narava/

Eberhard von Kuenheim Stiftung, Tanja Pihlar

Filozofija z otroki kot pot h kritičnemu mišljenju

Obveščamo vas, da bo imel v torek, 16. 2., ob 18. 30 uri v okviru Slovenskega filozofskega društva predavanje doc. dr. Bruno Ćurko s Filozofske fakultete Vseučilišča v Splitu.

Tokratno predavanje bo namenjeno filozofiji za otroke in bo imelo naslov “Filozofija s djecom kao put k kritičkom mišljenju”, vključevalo bo tudi praktično delavnico. Potekalo bo v hrvaškem jeziku.

Pridružite se lahko prek naslednje povezave:

Join Zoom Meeting
https://uni-lj-si.zoom.us/j/96106865620?pwd=anhSZ0N0VVRnNTFhOUxYNE41a1BoQT09
Meeting ID: 961 0686 5620
Passcode: 154407

Prisrčno vabljeni na filozofsko druženje in izmenjavo izkušenj!

Doc. dr. Bruno Ćurko je med drugim utemeljitelj in tajnik Udruge Mala filozofija iz Zadra ter soavtor vseh njihovih programov in projektov. Od leta 2007 je član hrvaške delegacije in mednarodne žirije na Mednarodni filozofski olimpijadi. Je soavtor več knjižnih del, med drugim je tudi soavtor učbenikov in priročnikov s področja etike. Področja njegova delovanja so: filozofija vzgoje, neformalno izobraževanje, filozofija za otroke, hrvaška filozofija in civilna družba.

Tanja Pihlar

Napotilo:
https://www.petit-philosophy.com/hr/pocetna

Eksperiment

V FZO učilnici je na voljo nova vaja, ki jo je po avstrijski predlogi dr. Daniele G. Camhy, prevedla in pripravila dr. Tanja Pihlar. Vaja nagovarja osrednjo temo letošnjega Dneva filozofije, naš odnos do umetne inteligence. Do vaje lahko dostopate in jo uporabite na naslednji povezavi: http://ucilnica.zofijini.net/2020/11/10/eksperiment/

Vir: Daniela G. Camhy (ur.), Von kleinen Mäusen und großen Gedanken. Philosophische Nachdenkgeschichten, Österreichische Gesellschaft für Kinderphilosophie, Graz 2000.

Razmišljamo skupaj

Delavnice za otroke ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije

Ob letošnjem svetovnem dnevu so v Knjižnici Medvode, Mestni knjižnici Kranj in Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka potekale tri delavnice za otroke po programu filozofiranje z otroki.

19. novembra se je v pravljični sobici v Knjižnici Medvode zbralo kar lepo število otrok. Najprej smo skupaj prebrali slikanico “Maks in superjunaki” avtorice Rocio Bonille, nato pa smo pobliže raziskali, katere superjunake poznamo – tudi v našem resničnem življenju – ter katere supermoči in sposobnosti imajo. Še posebej nas je zanimalo, kaj so supermoči in kako jih lahko dobimo – prevladalo je mnenje, da nam jih podeli čarovnik s čarobno paličico. Odkrili smo, da jih imamo lahko več različnih moči in da jih ne moremo izgubiti. Razmisleku je sledilo ustvarjanje – otroci so narisali svoje superjunake.

21. novembra smo v Mestni knjižnici Kranj raziskovali, kaj pravzaprav so ideje. Prebrali smo slikanico „Kaj storiš z idejo?“ znanega ameriškega avtorja Kobija Yamade in ugotovili, da so ideje nekaj, kar imamo v glavi. Porodijo se lahko vsakomur od nas, uresničimo jih lahko na različne načine.

28. novembra smo v pravljični sobici Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka ob filozofski zgodbici “Eksperiment”, ki je nastala izpod peresa graške filozofinje Daniele Camhy, razmišljali o tem, kakšne so podobnosti med ljudmi in roboti – ali roboti lahko mislijo, se z njimi lahko pogovarjamo in ali so lahko nemara tudi naši prijatelji.

Ob tej priložnosti sem za otroke pripravila različna filozofska vprašanja na listih, na katere so odgovarjali. Na Otroškem oddelku Mestne knjižnice Kranj smo uredili poseben kotiček za razmišljanje. Pripravili smo tudi manjšo razstavo slikanic in knjižnih del o filozofiji za otroke. Razstavili smo tudi nekaj izdelkov, ki so jih otroci naredili v okviru delavnic po programu filozofiranje z otroki med letošnjim počitniškim varstvom v Medgeneracijskem centru Kranj.

Nekaj odgovorov otrok:

Ali roboti lahko mislijo?

  • Roboti lahko mislijo, ker so tako zgrajeni. (Lana, 5 let)
  • Ne morejo, ker nimajo možganov. (Lejla, 6 let)
  • Ne, ker so igrače in se lahko igraš z njim. (Nia, 5 let)

Ali moramo vedno govoriti resnico?

  • Zato, da nam ne zraste nos. (Nia, 5 let)

Kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje enaki?

  • Če bi bili vsi ljudje enaki, bi bilo na svetu dolgočasno. Vsi ljudje bi bili podobni in na splošno bi se ukvarjali z enakimi stvarmi. (Tinkara, 8 let)

Zakaj imajo stvari imena?

  • Zato, da se ločijo. (Nejc, 8 let)

Tanja Pihlar

Zaživel enoletni projekt filozofiranje z otroki

Od letošnjega marca v Kranju poteka projekt »Imej pogum, uporabljaj svojo glavo« za otroke v starosti 5 do 10 let, ki ga je finančno omogočila Mestna občina Kranj. Pomladanski sklop delavnic, ki jih izvaja dipl. filozofinja Tanja Pihlar, poteka na dveh lokacijah: v Kranjskih vrtcih – Enota Mojca (skupina 5. letnikov, vzgojiteljica Monika Traven) in v OŠ Jakoba Aljaža (1. razred, učiteljica Anja Lukančič, v času OPB ). Do zdaj smo ob slikanicah skupaj razmišljali o tem, kdo smo in po čem se razlikujemo med seboj, katere super moči imamo, kaj nas osrečuje in kdo vse so člani naše družine. Razmisleku po navadi sledi ustvarjanje. Nazadnje smo se pogovarjali o prijateljstvu; otroci iz prvega razreda so dognali, da je prijatelj nekdo, ki ga imamo radi, se z njim igramo, nam pomaga, mu lahko vse povemo, mu kaj podarimo in z njim delimo stvari, se z njim tudi kdaj skregamo, a se nato pobotamo, ker se imamo radi. Prijateljev imamo lahko veliko, tudi veliko najboljših prijateljev. Po koncu razmisleka smo ustvarjali zapestnice prijateljstva za najboljše prijatelje. Pomladanski sklop se počasi zaključuje, za jesen je načrtovan drugi sklop, ki bo potekal v novih skupinah.