Svetovni dan filozofije 2019

Svetovni dan filozofije je v letu 2019 posvečen prevrednotenju vrednot. Vrednote spadajo med ključne moralne pojme, s katerimi se ukvarja etika kot tradicionalna filozofska disciplina. Vedno so odvisne od žive družbe in posameznikov, ki jo sestavljajo, pa tudi od okolja, v katerem živimo. Razkrivajo, kaj nam je v življenju zares pomembno. Filozofija kot rado­-vednost je lastna vsakemu razmišljujočemu bitju. Ker smo danes priča ritmu hitrih sprememb, se spreminjajo tudi vrednote in odnos do njih. Postavljamo si vprašanja o podobi srečnega življenja, poti, kako ga dosežemo, pravičnosti in posameznikovih dolžnostih. Pri pouku filozofije smo spregovorili o vrednotah mladih, razpravljali o vprašanjih, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi novim razmeram ter kako naj jih prevrednotimo. Spraševali smo se, v kolikšni meri naj novi izzivi, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje števila delovnih mest zaradi avtomatizacije, nove biotehnologije, selitve prebivalstva itn., vplivajo na spreminjanje naših vrednot.  Ugotovili smo, da so omenjena vprašanja zelo pomembna, a hkrati zapletena in težka. Ne omogočajo tudi enega samega in enostavnega odgovora.

Vir: https://www.sscrnomelj.si/2019/11/20/svetovni-dan-filozofije-2019/

Obeležili smo svetovni dan filozofije

Svetovni dan filozofije je vsako leto na tretji četrtek v novembru, ko filozofi in drugi ljubitelji modrosti po vsem svetu z različnimi aktivnostmi, prireditvami in delavnicami obeležimo dan filozofije. Letos smo ga obeležili tudi na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, ko smo s sedmošolci razpravljali o iluzijah, prevarah in ali lahko sploh zaupamo čutilom ter drugih vprašanjih, ki so si jih ob risbi zastavili učenci. Delavnica je bila za učence in učenke nekoliko drugačna izkušnja, saj smo sedeli v krogu in se na prvi pogled le pogovarjali o prikazani risbi, ki prikazuje dve sliki v eni (obraz moškega/pokrajino in sedečo žensko). Učenke in učenci so svoja vprašanja zapisali na liste, skupaj smo izglasovali najbolj zanimivo vprašanje, nato pa je debata potekala v vsakem razredu drugače. Ob koncu sem učencem razložila, da smo pravzaprav filozofirali in s tem obeležili dan posvečen filozofiji.

Špela Malgaj

Vir in fotografije na: https://www.os-fa.si/2019/11/26/obelezili-smo-svetovni-dan-filozofije/

Ledinski unescovci filozofirali o vrednotah

V torek, 19. 11 2019, so člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je določila, da se bo ta dan obeleževal vsak tretji četrtek v novembru; letos torej 21. 11. 2019.

Tema letošnjega dneva filozofije je PREVREDNOTIMO VREDNOTE. Na jutranjem srečanju smo razmišljali o tem, kaj je filozofija, kaj so vrednote, zakaj bi jih bilo morda potrebno prevrednotiti, kateri vrednoti bi morali dati več veljave ter kaj je mišljenje.

S skupnimi močmi smo prišli do odgovorov in tako obeležili letošnji svetovni dan filozofije.

UPORABNE SPLETNE STRANI:

FILOZOFIJA ZA OTROKE na FB: https://www.facebook.com/groups/683225978482334/?fref=ts
SVETOVNI DAN FILOZOFIJE: http://www.danfilozofije.net/
FB: https://www.facebook.com/Svetovni-dan-filozofije-281519011978934/
SDF 2019 na YOUTUBE: https://www.youtube.com/watch?v=3YmzZvnedyk
SLOVENSKO FILOZOFSKO DRUŠTVO: https://www.sfd-drustvo.si/
DRUŠTVO ZA RAZVOJ HUMANISTIKE ZOFIJINI LJUBIMCI: https://zofijini.net/
FILOZOFI LAČNI MODROSTI: http://www.mislec.net/
INŠTITUT ZA ETIKO IN VREDNOTE JOŽE TRONTELJ: http://www.iev.si/slv/
ZMAGUJMO Z VREDNOTAMI: https://zmagujemozvrednotami.iev.si/slv/

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 3. b

Fotografije: Nadja Ulcej

Vir in fotografije na: http://www.o-ledina.si/novice/1154

Svetovni dan filozofije na OŠ Šalek Velenje

V šolskem letu 2019/2020 smo na OŠ Šalek Velenje učenkam in učencem predmetne stopnje prvič ponudili Filozofijo za otroke (v nadaljevanju: FzO) v obliki interesne dejavnosti. Na naših srečanjih, ki se godijo vsak petek ob pol osmih zjutraj, si zastavljamo različna in zelo zanimiva filozofska vprašanja. Z njimi prebujamo domišljijo, radovednost, ustvarjalnost. Kot pravi filozofi se z raziskovanjem, prebiranjem filozofske literature in čudenjem podajamo v svet filozofije, v pogovorih pa se učimo zagovarjati svoja stališča tako, da smo med seboj spoštljivi.

Tako smo letos na šoli tudi prvič obeležili svetovni dan filozofije. Mentorica interesne dejavnosti FzO  je v četrtek, 21. 11. 2019, po šolskem radiu prebrala daljšo objavo, kjer je predstavila temo letošnjega dneva filozofije – Prevrednotimo vrednote. Prav vse, tudi učiteljice in učitelje, je povabila, da se pridružijo razpravi na omenjeno temo v sklopu interesne dejavnosti. V petek, 22. 11. 2019, nas je bilo v učilnici več kot običajno, saj so se nam pridružile učiteljice, učitelji pa tudi gospa ravnateljica. Po uvodni predstavitvi filozofije kot vede in programa FzO, smo odprli vprašanja o vrednotah – kaj vrednote so, kakšne so naše vrednote, ali se vrednote spreminjajo in kaj so razlogi za to, kako podnebne spremembe, robotizacija, avtomatizacija delovnih mest, selitve in migracije vplivajo na naše vrednote … S podobnimi vprašanji so se ukvarjale tudi učenke in učenci 7. razreda, ki so na temo Prevrednotimo vrednote pripravili pano na šolskem hodniku.

Naše srečanje ob svetovnem dnevu filozofije 2019 smo zaključili s sklepom, da je poklic filozofa tisti, ki bo krojil prihodnost.

            Mentorica Zala Krajnc

Svetovni dan filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

V sklopu kandidature za pridobitev naziva Unesco šola smo v torek, 19. 11. 2019, obeležili svetovni dan filozofije. Imeli smo t. i. dan odprtih vrat filozofije za otroke (FzO) – programa, ki se je začel razvijati v začetku sedemdesetih let v ZDA, njegov začetnik pa je Matthew Lipman. Namen programa je, da učenci skozi filozofski dialog/diskusijo razvijajo mišljenje oz. miselne postopke, kot so analiziranje, kategorizacija, konstruiranje hipotez, izpeljevanje, iskanje skritih predpostavk, primerjanje, razlikovanje, oblikovanje vprašanj ipd.

Ta dan smo v šolski knjižnici izvedli štiri šolske ure pouka FzO, in sicer z učenci 3. b, 4. a ter z dvema skupina učenk 7.-9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet filozofija za otroke. Naš gost je bil dr. Rudi Kotnik, profesor z oddelka za filozofijo Univerze v Mariboru, ki skrbi za razvoj FzO v okviru študija filozofije.

Ta dan smo z učenci razmišljali o filozofskih pojmih, kot so mišljenje/misli, pravica, krivda, smrt, nenadomestljivost.

Maja Vačun, mentorica

Vir in fotografije na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/svetovni-dan-filozofije/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V petek, 25. 1. 2019, so člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je določila, da se bo ta dan obeleževal vsak tretji četrtek v novembru; letošnje šolsko leto je bil tako filozofiji še posebej namenjen 15. 11. 2018.

Po uvodnem nagovoru učiteljice Nadje Ulcej, ki je povedala, da je dan prej, torej 24. 1. 2019, UNESCO prvič obeležil dan izobraževanja, je učiteljica Taja Užnik vprašala ledinske unescovce, kaj je to filozofija. S skupnimi močmi so ugotovili, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije NELAGODJE SMISLA, smo razmišljali o tem, kaj je smisel, kaj nelagodje, kaj nelagodje smisla … Mlajši učenci so prisluhnili zgodbici Hvaležni medved in jo ilustrirali, starejši pa so zagrizli v težja miselna vprašanja na delovnih listih.

Čeprav so bili na srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda in je bila tema zelo zahtevna, so dan filozofije obeležili zelo razmišljujoče in ob verzih iz pesmi Bit skupine Zmelkoow odfilozofirali v svoje razrede.

Več na: http://www.o-ledina.si/novice/1069

Smisel pod drobnogledom

Različne aspekte iskanja in nelagodja smisla v okviru delavnic poglabljali dijaki liceja Slomšek in njihovi vrstniki iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika

Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so v četrtek obeležili tudi svetovni dan filozofije skupaj z dijaki in profesorji Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika.

Dan filozofije je pred leti razglasila generalna skupščina Združenih narodov, v slovenskem prostoru pa ga od leta 2005 obeležujejo po zaslugi nacionalne komisije organizacije Unesco in Slovenskega filozofskega društva. Letošnja tema se je glasila Nelagodje smisla, pri čemer so organizatorji poudarili, kako je iskanje smisla lahko pomemben osebni in družbeni izziv, vprašanje pa je, na kaj se natančno meri z njim.

Smislu je bilo posvečeno tudi četrtkovo srečanje na liceju Slomšek, na katerem so sodelovali dijaki četrtega letnika omenjene šole in vrstniki kamniške Maistrove gimnazije (le-ti so dejansko vrnili obisk tržaških vrstnikov, ki so se bili v oktobru mudili na Filozofskem taboru v Kamniku), medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Frana Levstika Kdo je sešil Vidku srajčico?. Gimnazijci so se posvetili poglabljanju vprašanj o smislu v okviru treh delavnic: prvo je vodil profesor na liceju Slomšek Jurij Verč, pri čemer so morali udeleženci analizirati in iskati paradigme pri filozofski pravljici Ermanna Bencivenge Končna mahinacija; v okviru druge delavnice so se dijaki skupaj s pisateljem Erikom Sancinom posvetili vprašanju pisateljevanja kot osmišljanja, medtem ko je tretjo vodila profesorica italijanščine Majda Bratina, tema pa je bila smisel življenja in pomen udejanjanja resničnih izbir. Dijaki 4. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek so tudi pripravili video na temo smisla življenja, v popoldanskih urah pa so si kamniški gostje ogledali park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter počastili spomin na bazoviške junake.

Ivan Žerjal

Vir: Primorski dnevnik

Napotili:
http://www.primorski.it
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=15069

Dijaki o smislu življenja: Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš

Na današnji mednarodni dan filozofije z mladimi o enem najtežjih in najbolj kompleksnih vprašanj

Če imajo mednarodni dan voda, okolje, zdravje, jeziki in še desetine drugih reči, zakaj ga ne bi imela tudi filozofija, ki je med prioritetami Unesca v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami. In ga tudi ima. To je vsak tretji četrtek v novembru.

Generalna skupščina Združenih narodov je namreč ta dan razglasila leta 2002, k njegovemu zaznamovanju pa vabijo vsako leto posebej pod drugim naslovom.

Letos je v osrčju dneva vprašanje nelagodja smisla, s poudarkom na smislu življenja. Morda gre za najbolj zguljeno, a hkrati najbolj večplastno in najtežje vprašanje, okoli katerega se bo vrtela tudi osrednja slovesnost, ki bo danes v Mariboru. In kaj o smislu življenja menijo mladi, dijaki različnih gimnazij, ki s svojimi profesorji filozofije radi debatirajo o tem?

Smisel življenja po mnenju nekaterih gimnazijcev
Da iz življenja potegneš največ.
Čim bolj uživati, biti srečen.
Sreča in veselje, zadovoljstvo s samim sabo.
Življenje je pot izkušenj.
Postati najboljša različica samega sebe.
Vztrajnost, vztrajnost pri uresničevanju vsakdanjih ciljev.
Nabiranje izkušenj in učenje iz njih.
Pustiti zapuščino za sabo.
Slediti svojim sanjam.
Nekaj, kar bi delal do konca življenja z nasmeškom na obrazu.
Čim več videti in vedeti, pustiti pečat svetu.
Ustvariti svoj pogled na življenje in s tem svoj cilj ter ga izpolniti do konca življenja.
Biti dober do drugih in do sebe.
Truditi se in ne obupati.

Najprej sreča, potem delo

Mišo Dačić, ki na kranjski gimnaziji poučuje filozofijo, pravi, da daleč največ dijakov tretjih letnikov bistvo oziroma smisel življenja tako ali drugače povezuje s srečo, užitkom, zadovoljstvom. »Aristotel bi rekel, da se vsi strinjajo, da je najvišje dobro sreča, a si ta pojem različno razlagajo.« Dijaki tako naštevajo notranji mir, užitek, »da počnem, kar hočem«, zadovoljene osebne potrebe, dobro počutje, lovljenje lepih trenutkov, uživanje v vsakdanu, prijetno popotovanje z veliko raznolikosti. A tudi: »Biti srečen s seboj in tistim, kar počneš. Na koncu življenja ozreti se nazaj in biti ponosen na to, kar si ustvaril. Uživati polno življenje brez obžalovanj.« Med zanimivimi odgovori je zagotovo tudi tale: »Bistvo življenja je vse, kar ni samo sedeti za mizo v pisarni, učilnici in biti vse življenje zaprt za zidovi.«

Drugi najpogostejši odgovor pa je tako ali drugače povezan z delom: Da delaš, kar te zadovoljuje, veseli in zanima. Da uresničiš svoje cilje, najdeš svoj namen, dosežeš samoizpolnitev, se vzpenjaš po družbeni lestvici, pustiš zapuščino, slediš sanjam, ustvarjaš svet za potomce.

Tudi dijaki drugih letnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika pri profesorici Alenki Hladnik razmišljajo podobno. Da je pač bistvo življenja to, za kar se nam zdi vredno živeti in v čemer uživamo. Smisel življenja je truditi se in ne obupati, narediti čim več dobrega, doživeti čim več stvari in za sabo pustiti nekaj, po čemer se nas bodo zapomnili. Pa izkoristiti vsako priložnost, da se imaš lepo in uživaš življenje, živeti brez obremenitev, po svojih željah pustiti pečat svetu. Nekateri kljub mladosti gledajo tudi naprej. Recimo: »Smisel življenja so žena, otroci, družina, donosna služba in topel dom.« Hladnikova pravi, da se mladi na splošno zelo radi pogovarjajo o tej temi, in zato jo je sama vključila v redni program pri četrtih letnikih.

Kje iskati smisel
Marjan Šimenc s pedagoške fakultete pa meni, da že otroci s svojim spraševanjem, kje smo – kje je Slovenija, Evropa, svet, vesolje … – hitro pridejo do razsežnosti, ki je nedvomno filozofska. »Ko vprašajo, kje je vesolje, vprašajo tudi, do kod seže naša vednost (oziroma vednost odraslih). V svojih vprašanjih lahko zajamemo tisto, kar uhaja našemu izkustvu, a s svojimi odgovori tja ne moremo seči. Podobno bi lahko izpeljali za smisel življenja kot celote. Z vprašanji tja lahko sežemo, ne moremo pa s svojimi odgovori.«

Zato, sklene Šimenc, bi lahko sicer odgovorili, da je smisel našega življenja posmrtno življenje, a bi takoj sledilo naslednje vprašanje, ki bi pokazalo težavnost tega odgovora: kakšen pa je smisel posmrtnega življenja? Tako je pravo filozofsko vprašanje po smislu: Kaj narediti takrat, ko naša vednost naleti na neki rob, na mejo, ki je ne more prestopiti?

To je napačno vprašanje!
Sandi Cvek, profesor na novogoriški gimnaziji: Pri urah filozofije se temi o smislu življenja dosledno izogibam. Pač pa debato tu pa tam izsili kakšen dijak, kar običajno vodi v jalove prepire, v katerih udeleženci vehementno soočajo take in drugačne smisle življenja (od nesebičnega razdajanja drugim prek umetniške ali znanstvene dejavnosti in boja za boljši svet pa vse do absolutno sebičnega in nebrzdanega uživaštva), pri čemer jim nikoli ne pride na misel, da bi problematizirali smisel življenja kot tak oziroma samo pozicijo, s katere je o njem sploh mogoče razmišljati ali govoriti.

Ker pri »smislu življenja« je problematična že sama besedna zveza – namreč povezovanje smisla in življenja. Mar ni smisel povsem lingvistična kategorija in so lahko (ne)smiselne le izjave oziroma trditve, ne pa tudi stvari in pojavi? Seveda ne trdim, da razpravljanje o (ne)smiselnosti življenja nima smisla, pravim samo, da ne razumem najbolje, kaj se išče, ko se življenju išče smisel, saj se s to besedo po nemarnem opleta kot z nekakšno pripravno sopomenko za vrsto drugih besed: na primer za srečo, ugodje, korist, namen …

Če bi se moral odločiti za eno samo oziroma najbolj tipično značilnost odnosa mojih dijakov do tega problema, potem je to zagotovo njihov povsem samoumevni in refleksni: ali nihilizem, češ da življenje nima smisla, saj je to čas, ko je dobro čim bolj uživati in ko se je pač treba z nečim zamotiti čakajoč na smrt; ali pa subjektivizem in relativizem v smislu: ker smo ljudje zelo različni, pač ne more biti govora o enem samem smislu življenja, ampak je smislov toliko, kolikor je ljudi. Pri čemer v odsotnosti »velikih zgodb« znajo več kot prav priti male, saj najbrž lahko nekomu življenje še vedno osmisli le vsemogočni bog stvarnik, odrešenik in sodnik; nekomu drugemu pa čisto zadošča tudi kakšno manjše, recimo hollywoodsko ali nogometno, božanstvo.

Nekdo lahko preživi svoje življenje v boju za boljši in pravičnejši svet, nekdo drug pa je čisto zadovoljen z obdelovanjem lastnega vrtička in skrbjo zase. Mogoče ima prav Zmelkoow in je smisel življenja ležanje na plaži, pri čemer sam takoj dodajam, da pri takem življenjskem stilu brez čivave še nekako gre, brez »možganov na off« pa nikakor. Malo prej sem na naslovni strani eAsistenta prebral današnjo »modrost dneva«, prepisano iz famozne Celestinske prerokbe: »Ko imaš prava vprašanja, se porodijo tudi pravi odgovori.« Če je to res, potem vprašanje, kakšen je smisel življenja, ni pravo, in se je treba predvsem sprijazniti z zoprnim dejstvom, da ne obstajajo samo napačni odgovori, ampak tudi napačna vprašanja.

Tanja Jaklič

Dopisi knjižnicam, kino mreži in mreži UNESCO šol

Na slovenske knjižnice, Art kino mrežo in mrežo UNESCO šol smo ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije naslovili dopise z vabilom k sodelovanju:

Dopis ravnateljicam in ravnateljem UNESCO ASP šol:
Filozofija za otroke ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Dopis direktorjem in direktoricam slovenskih knjižnic:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Članicam slovenske Art kino mreže:
Ob Unescovem svetovnem dnevu filozofije (PDF)

Vabljeni k sodelovanju!

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/