Novice

Video admin

Dobrobit – uvodni video

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k zaznamovanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi Unesco. Letos je  potekal na temo dobrobiti, ki je v zadnjem desetletju postala prioritetna tema na področju vzgoje in izobraževanja, tako mednarodno kot tudi v Sloveniji. Na osrednjem dogodku 20. 11. 2025 na Filozofski fakulteti v Ljubljani so od 11. ure dalje predavali Simon Hajdini, Friderik Klampfer, Branko Klun, Dean Komel, Luka Omladič, Miha Debenak, Mare Štempihar in Bruno Šonc. Spremni film je skupaj z dijaki Prve gimnazije Maribor pripravila Uja Irgolič.

Izobraževanje admin

“Prijateljice in prijatelji modrosti” o dobrobiti

Na naši šoli smo tudi letos obeležili svetovni dan filozofije, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov in k obeleževanju katerega vsak 3. četrtek v novembru vabi UNESCO. V ta namen smo v četrtek, 20. novembra 2025, organizirali okroglo mizo z naslovom BEREMO MISLI, KI LJUBIJO MODROST: ARISTOTELOVO POJMOVANJE DOBROBITI. Dijaki 4. letnika gimnazije so brali odlomke Aristotelove Nikomahove etike, v kateri Aristotel opredeli svoj koncept eudaimonije, to je sreče oziroma dobrobiti, in predstavili svoje refleksije o prebranih besedilih.

Za uvod v tematiko smo si ogledali krajši video posnetek, ki zastavi problematiko Aristotelovega pojmovanja dobrobiti. Video sta priredila in iz angleščine prevedla Lovro Zalar in Staš Česen. Jan Tomšič je prebral odlomek iz Aristotelove knjige Nikomahova etika, ki si ga je izbral, in predstavil svojo refleksijo oziroma svoje razumevanje prebranega besedila. Svoj izbrani odlomek je nato prebral in svojo interpretacijo prebranega besedila predstavil Marko Čeligoj Petrič. V sklepnem delu so imeli ostali dijaki možnost podati komentar k prebranemu besedilu oziroma predstavljeni refleksiji.

Mentor dijakov in moderator okrogle mize Gorazd Brne je dogodek zaključil z besedami, da Aristotelov koncept eudaimonije, ki se pogosto prevaja kot »sreča« ali »dobro življenje«, označuje najvišje dobro, ki ga človek lahko doseže. Ne gre za trenutne občutke ugodja, temveč za celostno, trajno stanje izpolnjenosti, ki izhaja iz življenja v skladu z razumom in vrlinami. Je pa dobrobit posameznika pri Aristotelu neločljivo povezana z družbenim kontekstom – človek je »politično bitje«, zato se eudaimonia uresničuje v skupnosti. Srečen je tisti, ki mu sicer tudi zunanjih materialnih dobrin, kot so zdravje, prijatelji in materialno varnost, ne manjka, ki pa predvsem živi krepostno življenje in prispeva k skupnemu dobremu.

Svetovni dan filozofije je razglasila Generalna skupščina OZN, k njegovemu praznovanju pa vsako leto vabi UNESCO.

Slike: https://www.instagram.com/p/DRPBz_giOgy/

Vir: https://www.ilb.scpo.si/prijateljice-in-prijatelji-modrosti-o-dobrobiti/

Izobraževanje, Šola admin

Zbornik: Filozofija, dobrobit in šola

Svetovni dan filozofije 2025

Uredil Marjan Šimenc

Uvodnik: Kako razumeti dobrobit?

Tematika dobrobiti (v angleščini wellbeing) je v zadnjem desetletju postala prioritetna tema na področju vzgoje in izobraževanja, tako mednarodno kot tudi v Sloveniji. Angleški izraz wellbeing včasih prevajajo kot dobro počutje, kot da gre preprosto za subjektivni občutek (torej ugodje, občutek sreče), včasih pa ga želijo zajeti z objektivnimi kazalci, ki zaznavajo zunanje okoliščine (recimo BDP, indeks srečnosti in podobno).

Da bi vnesli več konceptualne jasnosti, se letošnja tema dneva filozofije loteva vprašanja, kako razumeti dobrobit učencev. Kaj o tem mislijo dijaki in študenti? Kako lahko šola skrbi za njihovo dobrobit? In kaj lahko k temu prispeva filozofija? Ali se iz perspektive filozofije pokaže, da dobrobiti učenca, dijaka in študenta ni mogoče omejiti na dobro počutje in učiteljske strategije za razvijanje socialne in čustvene pismenosti, temveč ima dobro življenje in uspevanje v življenju tudi eksistencialno in etično razsežnost? Enega od eksistencialnih vidikov teme nakazuje odlomek iz knjige Matthewa Dewarja:

»Ko starši in vzgojitelji preprečujejo najstnikom, da bi doživeli neuspeh …, jih prikrajšajo za proces poskusov in napak, ki je nujen za razvoj zdravih, avtonomnih ljudi. Življenje, ki ga sami ne moremo nadzorovati, postane zatiralsko. Kadar je mladostnikom odvzeta sposobnost odločanja, ki je osrednja sila opolnomočenja osebnosti, ne najdejo več smisla v življenju, ki si ga niso izbrali … Glede na to, kako daleč so mladi odrasli pripravljeni iti, da bi si znova pridobili svobodo, se zastavi vprašanje: zakaj jim jo poskušamo odvzeti? Dobronamerni starši in učitelji prevečkrat delujejo iz izhodišča, da je življenje mogoče zreducirati na ekonomski položaj, kar vodi do napačnega sklepa: če odrasli ne bodo natanko nadzorovali življenja najstnikov, ti ne bodo uspešni v šoli, ne bodo dobili dobre službe, si ne bodo zagotovili finančnih sredstev, potrebnih za več življenjskih izbir, in na koncu ne bodo uspeli kot osebe ter bodo obsojeni na življenje brez smisla in pomena. Toda ko mladim odvzamemo proces odločanja, da bi jim preprečili neuspeh, tvegamo, da bomo prekinili ontološko pomembna vprašanja, ki se jih učijo zastavljati in raziskovati: Kaj pomeni moje življenje? Kakšen človek želim postati? To so vprašanja, ki so pomembna in ki opredeljujejo … smisel našega človeškega načina bivanja. Ta vprašanja nimajo vnaprej pripravljenih odgovorov, kar pomeni, da morajo mladi raziskovati in se ukvarjati z vprašanjem, kdo postajajo (kot smo to vsi počeli in še vedno počnemo), in da mora izobraževanje podpirati ta proces, ne pa mu nasprotovati.« (Matthew Dewar: Education and Well-Being.)

Zbornik: Filozofija, dobrobit in šola (PDF)

Filozofija za otroke, Izobraževanje, Šola admin

Moj dnevnik kritičnega mišljenja

Svetovni dan filozofije 2024
Avtorji: Maja Vačun, Marjan Šimenc, Smiljana Gartner

Za uporabo pri filozofiji za otroke in drugod

V rokah imaš zvezek, ki naj bi te podpiral na poti kritičnega mišljenja pri filozofiji za otroke, pa tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju. Nastal je ob Unesco svetovnem dnevu filozofije 2024. Preden se podaš na raziskovanje elementov in veščin kritičnega mišljenja, se ustavi ob razmisleku, na kaj sploh pomisliš ob tej besedni zvezi.

Moj dnevnik kritičnega mišljenja (PDF)

Izobraževanje, Šola admin

Kaj imata skupnega Platon in čebele?

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto vabi UNESCO. V Sloveniji UNESCO-v svetovni dan filozofije obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom od leta 2005. Letošnji dan filozofije smo obeleževali v četrtek, 21. novembra. V okviru obeležitve dneva filozofije so dijaki 4. letnika gimnazije pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v šolski knjižnici organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?

Uvodni prispevek dijakinje 4. letnika gimnazije Klare Knavs o Platonu in predmetu njegove filozofske refleksije je uokviril temo okrogle mize. Klarin sošolec Jure Ajdovec je pojasnil Platonov koncept idealne države, ki je ključnega pomena za razumevanje primerjave Platonovega pogleda na državno skupnost in njeno ureditev s čebeljo družino in njeno strukturno ureditvijo. Alina Lorenzetti in Sara Mulc, iz 4. A razreda, in Katja Zabukovec, iz 4. B razreda, so odstrle nekaj vsebin iz biologije čebel, ki so bile nujno potrebne za nadaljnjo razpravo. Pojasnile so, da je čebelja družina kompleksna in visoko organizirana združba, v kateri ima vsak član določeno vlogo, ki prispeva k delovanju družine kot celote. Kaj imata skupnega Platonova idealna država in čebelja družina je izpostavila Ana Žnidarič. V čem pa se razlikujeta je vedel povedati profesor filozofije Gorazd Brne, ki je tudi povzel dotlej predstavljena premišljanja o Platonovih pogledih na državno skupnost in primerjavi Platonove idealne državne oblike s strukturo čebelje družine.

Razprava je bila sklenjena z dognanjem, da je povezovati državo in čebele na videz čudno, vendar če razumemo Platonove ideje – in ideja učinkovite in pravične države je ena izmed njih – kot izvorne, nespremenljive forme in lastnosti vseh naravnih, ne samo človeških, še več, poleg organskih celo neorganskih bivajočih stvari in tudi splošne sile, ki se razkrivajo skladno z naravnimi zakoni, postane primerjava med različnimi oblikami skupinskega bivanja smiselna. Misli so se razvile v smeri vprašanja, ali obstaja idealna ureditev skupnosti, po kateri se zgledujejo in kateri se bolj ali manj približajo različne pojavne oblike združb bivajočih stvari.

Moderator dogodka Gorazd Brne je ob zaključku strnil misli in poudaril, da v skladu s Platonovo opredelitvijo vednosti čebele kakršnekoli vednosti nimajo. V svojem dialogu z naslovom Teajtet Platon namreč vednost opredeli kot resnično prepričanje, za katerega imamo dober razlog (gr. lógos). Še več, Platon zahteva, da mora biti razlog upravičitve resničnega prepričanja spoznavajočemu dostopen, imeti mora notranji vpogled v postopek upravičitve, kar pomeni, da se mora razloga upravičitve zavedati, in mora biti prepričan, da je dober. Poleg tega mora biti spoznavajoči tudi sposoben navesti razloge za svoje prepričanje. Tega seveda čebelam ne kaže pripisati. S to ugotovitvijo je sicer postalo naslovno vprašanje okrogle mize absurdno, namen početja ob dnevu filozofije, ki je bil v spodbudi premišljanja o pravični ureditvi človeške skupnosti in v osvetliti vprašanja o tem, kaj je filozofija, pa dosežen.

Vir in več na: https://scpo.splet.arnes.si/2024/11/29/kaj-imata-skupnega-platon-in-cebele/

Izobraževanje, Šola, Splet admin

Svetovni dan filozofije – okrogla miza dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica

Ob svetovnem dnevu filozofije, ki mu je Generalna skupščina ZN posvetila tretji četrtek v novembru so dijaki 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta v četrtek, 28. novembra, v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica organizirali okroglo mizo z naslovom PLATON IN ČEBELE: JE HOTEL PLATON IZVEDETI, KAR ČEBELE VEDO?

Ta dan, ki ga od leta 2005 v Sloveniji obeležujemo v sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, je namenjen spodbujanju razmišljanja, kritičnega mišljenja in razumevanja filozofskih vprašanj. Spodbuja nas k razmisleku o tem kako oblikujemo družbo in našo vlogo v njej.

Uvodoma je udeležence in obiskovalce pozdravil profesor Gorazd Brne in predal besedo dijakom, ki so predstavili Platona in njegov koncept  idealne države.  Izpostavili so, kako Platon v svojih delih opisuje družbo, ki naj bo pravična. To se lahko doseže z natančno razmejitvijo nalog med njenim prebivalstvom, kar spominja na organizacijo čebelje kolonije. Predstavili so delovanje čebele in čebelje družine, kjer ima vsak član svoje specifične naloge in vlogo, ki je ključna za preživetje skupnosti. S tem so dijaki izpostavili vprašanje ali je Platon želel izvedeti tisto kar čebele že vedo in ali se Platonova idealna država lahko primerja z naravno organizacijo čebelje skupnosti.

Filozofski prispevek dijakov je odlično dopolnila dijakinja Lina Hofman, ki je na klavirju zaigrala mistično melodijo Petra Iljiča Čajkovskega z naslovom Čarovnica.

V nadaljevanju je sledila razprava h kateri so bili povabljeni obiskovalci.  Osrednja tema je bila Platonova vizija idealne države in njena primerjava s strukturo čebelje družine. Čeprav se na prvi pogled zdi povezava med družbeno ureditvijo in čebeljo kolonijo nenavadna, so razpravljavci poudarili, da Platonove ideje o učinkoviti in pravični družbi temeljijo na univerzalnih načelih, ki se lahko odražajo v različnih oblikah skupnega bivanja.

Profesor Gorazd Brne je ob koncu poudaril, da Platonova opredelitev vednosti čebelam odreka sposobnost resničnega spoznanja, saj vednost po Platonu zahteva zavestno upravičevanje prepričanj z dobrimi razlogi. Kljub temu je naslovno vprašanje spodbudilo razmislek o pravični ureditvi družbe, kar je bil tudi namen dogodka.

Vir in več na: https://www.knjiznica-ilb.si/2024/12/02/svetovni-dan-filozofije-okrogla-miza-dijakov-gimnazije-ilirska-bistrica/

MENU