Novice

Filozofija za otroke, Izobraževanje, Šola admin

Filozofija v šoli, šola v filozofiji

Zvočni posnetek UNESCO svetovnega dneva filozofije 2023

Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2023, je ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci, v videoposnetku minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda, v živo pa predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Gašper Pirc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in doktorski študij na FF UM dr. Gorazd Bajc in v imenu Slovenske komisije za Unesco, namesto obolelega dr. Štrajna, dr. Marjan Šimenc. V debati, ki je sledila, so sodelovali dr. Bojan Borstner (Filozofska fakulteta, Maribor), mag. Alenka Hladnik (Gimnazija Kamnik), dr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut, Ljubljana) in Maja Vačun (Osnovna šola Selnica ob Dravi). Celoten dogodek je povezoval dr. Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).

Več in vir na: http://zofijini.net/filozofija-v-soli-sola-v-filozofiji/

 

Izobraževanje, Obvestila, Šola admin

16. november 2023 – svetovni dan filozofije

Na pobudo Unesca od leta 2002 vsako leto tretji četrtek novembra obhajamo svetovni dan filozofije. Letošnja osrednja slovenska prireditev ob tem dnevu bo potekala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in bo posvečena položaju filozofije v šoli, njen naslov je Filozofija v šoli, šola v filozofiji. Ob tem dnevu bodo organizirane tudi številne druge prireditve. Več o dnevu filozofije lahko preberete na spletni strani https://danfilozofije.net/ in na Facebookovi strani Slovenskega filozofskega društva.

Tako kot že vrsto let bomo ta dan tudi letos zaznamovali pri učnih urah filozofije. Ob tej priložnosti je izšla šolska revija za vprašanja humanistike Humanist; dijaki 4. letnika pa so na šolskem stopnišču pripravili razstavo karikatur velikih filozofov.

Dr. Andrej Leskovic, profesor filozofije

Revija Humanist (PDF)

Vir: https://www.gjp.si/16-november-2023-svetovni-dan-filozofije/

Obvestila, Vabilo admin

9. letni kolokvij filozofije športa

Slovensko društvo za filozofijo športa in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani vas vabita k sodelovanju na 9. letnem kolokviju filozofije športa, ki bo potekal v četrtek, 23. novembra 2023 s pričetkom ob 16h v predavalnici A na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Kolokvij se umešča v sklop dogodkov ob vsakoletnem UNESCOvem svetovne dnevu filozofije, ki ga bomo v Sloveniji obeležili v četrtek, 16. 11. 2023 (http://www.danfilozofije.net/)

Namen kolokvija je prikazati dejavnost filozofije športa in širše humanistike športa v Sloveniji ter vzpodbuditi dialoški razmislek ob pomembnih filozofskih vprašanjih povezanih s športom. Kolokvij zato tematsko ni zamejen. Poleg raziskovalcev so k sodelovanju s svojimi prispevki povabljeni tudi študenti Fakultete za šport in drugih fakultet, ter ostala zainteresirana javnost.

Povzetek referata (do 200 besed) pošljite na e-naslov philosophy.sport@gmail.com, in sicer najkasneje do srede 15. novembra 2023. Programski odbor bo prispele povzetke pregledal in potrdil do petka, 17. novembra 2023, nato bo pripravljen program kolokvija, ki bo razposlan širši zainteresirani javnosti.

Posnetke predstavitev referatov na preteklih kolokvijih si lahko ogledate na Youtube strani Slovenskega društva za filozofijo športa:
https://www.youtube.com/channel/UCVqRAIKVYJhtaaQaDa2bX-g/playlists

Obvestila admin

Filozofija in umetnost

Vabilo k pisanju prispevkov za Filozofski maraton 2023

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden
trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. V letu
2023 se bo odvijal med 13. in 17. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in umetnost. Društvo
poziva oddelčne profesorje_ice, raziskovalce_ke in študente_ke različnih stopenj študija
filozofije in ostalih področij humanistike naj se s svojim prispevkom predstavijo širši
zainteresirani javnosti.

Prijave sprejemamo do 22. 10. 2022 na elektronski naslov filozofskimaraton@gmail.com,
prijavite pa se s 150-250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka, ki naj
vključuje 5 ključnih besed. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni
strani društva.

Izobraževanje, Obvestila, Šola, Vabilo admin

Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?

Natečaj za filozofski esej z nagradnim skladom z rokom 26. februar 2023

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru prireja nagradni natečaj za dijakinje in dijake iz pisanja filozofskega eseja na temo »Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?«. Namen natečaja je spodbuditi filozofsko razmišljanje in izražanje med srednješolsko populacijo, zato se pričakujejo prispevki, ki bodo s filozofskimi orodji tematizirali etične, epistemološke, znanstvene in druge vidike vpliva podnebnih sprememb na človeka, naravo, družbo in svet. Nekaj možnih vprašanj za filozofsko razpravo o tem neobvezno navajamo spodaj.

Zadnji rok za oddani esej v dolžini od 1000 do 2000 besed je 26. februar 2022, šteje konec tega dneva. Sodelujejo lahko vse dijakinje in dijaki srednjih šol, ki pošljejo svoje izdelke na naslednji naslov: oddelek.za.filozofijo@gmail.com.

Razpisani nagradni sklad natečaja je:

prva nagrada v višini 300 evrov,
druga nagrada v višini 200 evrov,
tretja nagrada v višini 100 evrov.

Natečajno komisijo bodo sestavljali člani_ice Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru: dr. Boris Vezjak, dr. Janez Bregant, dr. Smiljana Gartner in Niko Šetar, mag. fil. in angl.

Imena prejemnic in prejemnikov nagrad bodo objavljena na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru in Facebook strani Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru najkasneje mesec dni po njegovem zaključku.

Oddelek si pridržuje pravico do javne objave vseh nagrajenih esejev. Poslani izdelki na zgoraj navedeni elektronski naslov naj vsebujejo naslednje podatke dijakinje ali dijaka: ime, priimek, bančno številko (TRR) in kopijo dijaške izkaznice.

Prisrčno vabljeni k sodelovanju!

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru

Filozofskih člankov in knjig o globalnem segrevanju in nepovratnih podnebnih spremembah kar mrgoli in jih ne bomo posebej navajali, ker dijakov_inj nočemo pretirano omejevati ne vsebinsko in ne metodološko. Zavoljo lažje orientacije pa naj vseeno naštejemo nekaj možnih izhodišč za razpravo (ki, kot rečeno, niso ne edina in ne obvezujoča): Kaj lahko filozofija oz. filozofi_nje prispeva(jo) k boju proti podnebnim spremembam? Kakšne moralne dolžnosti v zvezi z okoljem imamo že obstoječe generacije do prihodnjih, še neobstoječih generacij ljudi? Koliko so v luči grozečih podnebnih sprememb sploh vredna človeška življenja in v kolikšni meri le-te spreminjajo njihovo tradicionalno vrednotenje? Ali je vsak od nas moralno dolžan po najboljših močeh omejiti oz. zmanjšati svoj ogljični odtis in iz katerih etičnih načel bi se dalo izpeljati tovrstne podnebne dolžnosti? Kakšna je v primerjavi s posamezniki, ki lahko storijo bore malo, odgovornost nacionalnih vlad in svetovnih korporacij za preprečitev podnebne krize in/ali prilagajanje nanjo? Po kakšnem ključu bi bilo najbolj pravično in pošteno med države porazdeliti velikanska bremena in stroške podnebnih ukrepov? Ali je res, kot nas prepričujejo, edino razumno in prav, da popolnoma zaupamo znanosti, ki nas svari pred prihajajočo podnebno kataklizmo? Tudi če nam, kot velja za večino med nami, primanjkuje znanja in razumevanja, ki so potrebni, da bi neodvisno, sami zase pretresli znanstvena dokazila, in kljub posameznim kritičnim glasovom podnebnih skeptikov v znanstveni skupnosti? Kdaj se je o antropogenem globalnem segrevanju sploh oblikoval zadosten znanstveni konsenz in kako so se s tem spremenile naše spoznavne, etične in politične dolžnosti v zvezi z okoljem? Na čem sploh temelji spoznavna avtoriteta, kdo si jo upravičeno lasti? Kako resnične izvedence za podnebna vprašanja sploh ločiti od namišljenih, samooklicanih? Je boj proti podnebnim spremembam naloga političnih elit ali pa zahtevajo izzivi prihodnosti angažma slehernika? Se bo dalo prihodnje podnebne izzive rešiti izključno z razvojem novih tehnologij ali pa bo treba za rešitev planeta korenito spremeniti naše ustaljene navade in potraten življenjski slog?

Filozofija za otroke, Šola admin

Unescov svetovni dan filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je tretji četrtek v mesecu novembru razglasila za svetovni dan filozofije – letos je bilo to 17. novembra.

Obeleževanju dneva filozofije smo se pridružili tudi na naši šoli – načrtovane dejavnosti smo izvajali v sredo, 23. 11. 2022. 

Na pobudo učencev izbirnega predmeta kritično mišljenje (filozofija za otroke) smo z učenci razpravljali o problemu zasvojenosti mladih. Ob različnih vrstah zasvojenosti mladostnikov, ki smo jim priča v sodobni družbi, smo si postavljali vprašanja in iskali odgovore, kaj sploh pomeni zasvojenost, ali se le-ta razlikuje od odvisnosti in če da, v čem, kaj so vzroki za zasvojenost in kakšne so njene posledice, kaj so razlogi za porast zasvojenosti. Razmišljali smo, ali je zasvojenost problem posameznika in družbe in načrtovali predloge za preprečevanje. Delavnico smo izvedli z eno skupino šestošolcev, osmošolcev in imeli okroglo mizo, ki sta se je poleg učencev izbirnega predmeta udeležila še naša ravnateljica in učitelj računalništva.

Prav posebna skupina ‘filozofov’ pa so bili v tem dnevu otroci iz skupine Sapramiške, s katerimi seveda nismo razpravljali o zasvojenosti, temveč o prijaznosti – kaj sploh pomeni biti prijazen, na kakšne načine izkazujemo prijaznost, vrednotili smo dejanja knjižnega junaka – gospoda medvedka in lutke sovice, primerjali njuna dejanja z našimi ipd.

Vir in več na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/unescov-svetovni-dan-filozofije-2/

Maja Vačun

Obvestila, Vabilo admin

Ob svetovnem dnevu filozofije: Kritično o kritičnem mišljenju

Poslušaj na: https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174914414

V dandanašnjih časih imamo polna usta ‘kritik’ pa ‘kritičnih’ žolčnih besednih spopadov, sploh na brbotavih spletnih izmenjevalnicah mnenj, kot so Twitter, Facebook in razni forumi. A filozofi ob današnjem svetovnem dnevu filozofije opozarjajo na izkrivljeno rabo kritičnega mišljenja, ki se pod vplivom slepega sledenja avtoritetam sprevrača v svoje popolno nasprotje. Če za začetek pogledamo v etimološki slovar, ugotovimo, da izraz kritika ali kritičen izhaja iz grškega kritikos, kar pomeni razsoden in sposoben razlikovati. Zato v naslednjih minutah kritično pretresamo, kam je zaneslo kritično mišljenje v sodobnosti. Več pa Maja Ratej s svojim gostom Miho Debenakom, ki poučuje filozofijo na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Maja Ratej

Izobraževanje admin

Kdo razmišlja kritično?

UNESCO svetovni dan filozofije 2022

Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2022, je po dveh letih premora ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.

Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci Gašper Hrastelj (UNESCO Slovenija), Marjan Šimenc (Pedagoški inštitut) in Friderik Klampfer (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). V debati, ki je sledila, so sodelovali Boris Vezjak (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Danilo Šuster (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru), Andraž Stožer (Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru) in Maja Vačun (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Po dveh krajših študentskih predstavitvah, pa se je dogodek ob vzpostavitvi Centra za filozofijo za otroke, kritično mišljenje in uporabno filozofijo, zaključil z nagovorom Bojana Borstnerja (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru). Celoten dogodek je povezoval Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).

Brošura (PDF)

Nekaj utrinkov:

Fotografije: Bojan Borstner in Friderik Klampfer

Obvestila, Vabilo admin

Kritičnemu mišljenju grozi nenavadna usoda, da se lahko sprevrže v svoje nasprotje

Unesco je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije

Unescov svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 zaznamujemo tretji četrtek v novembru, je vsakič posvečen obravnavi določene aktualne teme. Letos je to pojem kritičnega mišljenja, ki mu bo posvečen tudi osrednji dogodek v Sloveniji.

Dogodek, ki so ga naslovili Kdo razmišlja kritično?, organizirajo v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru. Na pogovoru o pomenu kritičnega razmišljanja bodo sodelovali Danilo Šuster, Maja Vačun in Boris Vezjak z oddelka za filozofijo te fakultete ter Andraž Stožer z mariborske medicinske fakultete, kot slavnostni govorci pa bodo nastopili Gašper Hrastelj kot predstavnik Unesca Slovenije, Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta in Friderik Klampfer z mariborske filozofske fakultete. Dogodek v Amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča se začne ob 11. uri.

Razmislek o pojmu kritičnega mišljenja
Svetovni dan filozofije je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, letos bo namenjen skupnemu premisleku pojma, “ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo“, piše na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu filozofije. Gre za koncept kritičnega mišljenja, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja.

Kako do večje kritičnosti razmislekov
Filozofija ponuja več metod za večjo kritičnost razmislekov, tudi Sokratove dialektike, s pomočjo katere se je antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka. To je počel na način, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več mogoče najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum, se pravi mislim, torej sem. Obstajajo še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.

Razumevanje sveta okoli nas in nas v njem
“Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina,” še piše na Unescovi spletni strani. Zato si v dialogu z njimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati.

P. G.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kriticnemu-misljenju-grozi-nenavadna-usoda-da-se-lahko-sprevrze-v-svoje-nasprotje/647675

MENU