Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 23. 11. 2016, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofija še posebej čaščena vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 17. 11. 2016.

http://www.o-ledina.si/Uploaded/News/788/dsc-0908_4051_9.jpg

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik pobarala, kaj je to filozofija. S skupnimi močni smo prišli do ugotovitve, da je to ljubezen do modrosti. Predstavila nam je tudi literaturo, ki nas bo popeljala v čarobni svet kritičnega razmišljanja in zastavljanja življenjskih vprašanj.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije strah, smo razmišljali o tem, kaj je, od kod izvira, kaj so razlogi zanj, kako ga prepoznamo in kako ga lahko uspešno premagamo. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Čeprav smo bili na 1. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše prvo pravo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 2. a

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/788

Filozofi ob svetovnem dnevu filozofije o fenomenu strahu

Generalna skupščina ZN je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Osrednji dogodek v Sloveniji je letos prvič potekal v Mariboru, na njem pa so filozofi Renata Salecl, Peter Klepec, Mirt Komel in Smiljana Gartner razpravljali o fenomenu strahu. Ob tem je bilo krovno vprašanje, ali je prav strah tisti, ki se ga moramo bati.

Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije so po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005.

“Glede na perečo družbeno in siceršnjo problematiko smo se odločili kot letošnjo osrednjo temo izbrati fenomen strahu, saj gre za pojem, ki je dovolj interdisciplinarno zanimiv. Hkrati smo sledili neki družbeni psihološki situaciji, v kateri je strah, recimo strah pred begunci, eno od vodil političnega in družbenega dogajanja,” je Vezjak povedal za STA. “Vsi se bojimo, ne vemo pa česa,” je dodal.

Vloga filozofov v družbi je po njegovih besedah prav v tem, da poskušajo strahove racionalizirati. “Tipično za strah je prav to, da ko ga ponotranjimo oziroma na nek način elaboriramo v zavest, izgine. Mišljenje strahu je naša naloga in naloga filozofije. Več strahu pomeni manj racionalnosti, naša naloga v družbi pa je, da skrbimo za več razuma,” je še povedal Vezjak.

Renata Salecl je uvodoma spomnila, da se človeški strahovi spreminjajo. “To, kar dojemamo v družbi kot strah, se spreminja pod vplivom medijev. To, kar sami doživljamo kot strah, pa je mnogokrat povezano z vprašanjem, kdo sem, kaj pomenim drugim, kakšen socialni status imam, kako me vidi družba. Ti eksistencialni strahovi so tisti, s katerimi se filozofija in psihoanaliza že dolgo ukvarjata,” je povedala.

Paradoks današnjega časa je po njenem prepričanju, da se zdi, da se nenehno borimo proti novim oblikam tesnob, medtem ko jih istočasno doživljamo vedno več. “V času post-industrijskega kapitalizma imamo opravka z ideologijo, ki na eni strani nenehno spodbuja prevzemanje tveganja in dela posameznika v celoti odgovornega za svoje dobro počutje, medtem ko je na drugi strani posameznik vse bolj nemočen, da bi vplival na družbo okoli sebe,” izpostavlja Renata Salecl.

Peter Klepec je izpostavil danes razširjeno “politiko strahu”, ki vse strahove zamenja za enega samega – strah pred Drugim, pri čemer ta Drugi postane priročni krivec za vse naše notranje dileme in blokade. “To, da se ne moremo razvijati tako, kot bi si sami želeli, domnevno ni plod naših notranjih upanj in strahov, temveč za to postane kriv Drugi,” je navedel.

Mirt Komel je spomnil na trenutno zelo aktualen strah v zvezi s službo – ko se brezposelni bojijo, da ne bodo dobili službe, zaposleni pa, da bodo izgubili službo. Za odpravo takšnih strahov je po njegovih ocenah nujna negacija same strahotne negacije, “ki nas drži v šahu in grozi, da nas matira, ko bi se morala šahovska igra šele dodobra začeti”.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je potekala v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za organizacijo so poskrbeli Nacionalna komisija za Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru.

“Želimo opozoriti, da je filozofija tista veda, ki lahko in mora nastaviti ogledalo družbi ter ki lahko in mora predstaviti tudi izhode iz kakšne zagate,” je povedala predstavnica nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner.

Vir: https://www.sta.si/2325581/filozofi-ob-svetovnem-dnevu-filozofije-o-fenomenu-strahu

Nas mora biti strah Trumpa?

O strahu so včeraj na osrednji prireditvi ob letošnjem dnevu filozofije razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi

http://www.vecer.com/images/slike/2016/11/17/1117n32-700.jpg

Strah, ki od vekomaj preganja človeka in družbo, je bil tematika osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije, ki je včeraj potekala v Kazinski dvorani SNG Maribor. To temo so organizatorji – Nacionalna komisija za Unesco, Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru izbrali, ker sociologi ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, da nemir, socialna in politična nestabilnost ter ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. K temu nemalo prispevajo množični mediji, ki so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin.
Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja ali morda spodbuja naše mišljenje, o tem so včeraj razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi: dr. Renata Salecl, dr. Smiljana Garnter, dr. Peter Klepec in dr. Mirt Komel.

Strah je čustvo, ki nas močno zaveže zlasti takrat, ko iščemo odgovor na vprašanje, komu lahko zaupamo. Takrat se najde kdo, ki nas prepričuje, da lahko z znanjem in avtoriteto omili naše strahove, je poudarila Renata Salecl. In hitro se zgodi, da se na pomembne položaje povzpnejo posamezniki, ki nimajo dvoma ali občutkov sočutja in so lahko izjemno kruti do drugih, zlasti tistih, ki so polni dvomov in tesnobe. Nevarno je, ko se prehitro identificiramo z nekom, ki je obljubljal, da bo te občutke ublažil. Zato v družbi strahu ohranimo dvom, zlasti do avtoritet, ki nas prepričujejo, naj nas ne bo strah, je bilo poglavitno sporočilo Renate Salecl.

Peter Klepec je govoril o politiki strahu, ki vse naše male in zasebne strahove po eni strani zminimalizira, po drugi pa maksimalizira, ko nam ponudi “pravi” Strah – strah pred Drugim, ki postane tudi priročni krivec za vse naše notranje dileme, blokade in zagate.

Smiljani Gartner se zdi strašljivo, da v obdobju medijsko umetno produciranih in potenciranih strahov pozabljamo na dogodke v javni sferi, ki imajo velik vpliv na naše življenje. Večina stvari gre mimo nas, tudi zato, ker so težko razumljive in dojemljive. Zato je po njenem glavno vprašanje, ali dejansko dojamemo, kaj se v družbi dogaja. Na vprašanje, česa bi nas moralo biti strah, pa odgovarja: Da tisti, ki vodijo, nimajo védenja o vodenju. Da sprejemamo napačna mnenja. Da srednji razred izginja. Predvsem pa bi nas moralo biti strah totalitarizma multinacionalk oziroma nadnacionalk, ki imajo zmožnosti izničiti moč države in tudi mišljenja.

Mirt Komel je v razvijanju svoje teze, da ni strahu brez ljubezni, da se bojimo le, če ljubimo, izhajal iz starogrške mitologije, po kateri je boginja ljubezni mati strahu. V tem smislu je odgovoril tudi na eno od vprašanj iz pretežno mlade publike: Ali nas mora biti strah zaradi izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika? Dejal je, da je Trump nasprotni pol Baracka Obame. Če je odhajajoči predsednik figura ljubezni, je Trump figura strahu. Oba pa sta podobna fenomena – njune predvolilne obljube bodo ostale neuresničene. A prav to, da Trump, ki prihaja iz mašinerije resničnostnih šovov – kar po oceni Petra Klepca nikakor ni nepomembno -, svojih obljub ne bo izpolnil, predstavlja po mnenju Renate Salecl največjo nevarnost. Kako bodo reagirali njegovi volivci, ki so nasedli obljubam, da jih bo rešil iz sedanjega položaja, ko bodo spoznali, da jih Trump ne bo odrešil, se je vprašala filozofinja in sklenila: “Tega pa nas je lahko strah.”

Zvezdana Bercko

Objavljeno v Večeru, v petek, 18.11.2026

Vir: http://www.vecer.com/nas-mora-biti-strah-trumpa-6276946

Dobrodošli na strani!

Dobrodošli na posebni spletni strani, posvečeni UNESCO svetovnemu dnevu filozofije, ki ga vsak tretji četrtek v novembru obeležujemo tudi v Sloveniji.

Spletna stran na domeni danfilozofije.net ima namen in poslanstvo promovirati idejo omenjenega dne in pomagati pri širjenju filozofske misli med splošno javnostjo. Upamo, da vam bo spletna stran koristna pomoč in vodnik po dejavnostih tako okoli dneva in tedna filozofije, kot sicer pri vsem, kar bi vas v zvezi s filozofijo utegnilo zanimati.

Ob osnovni predstavitvi in genezi dneva filozofije, smo na spletni strani poseben prostor odmerili vsakoletni osrednji prireditvi, ki se letos prvič seli izven Ljubljane, v Maribor. Pomembno mesto smo na strani namenili spremljevalnim dogodkom, ki jih bomo na naši strani poskušali zbirati in vas o njih redno informirati. Katalog predavanj je poskusen program filozofskih vsebin in predavateljev, ki ga lahko skozi leto (ali v sklopu konkretnega dneva, tedna) uporabite v sklopu svojih različnih prostočasnih, nevladnih, izobraževalnih institucij in organizacij. Filozofija je imela vedno pomembno mesto v izobraževanju, mesto, ki ji ga želimo ponovno vrniti tudi v današnjem času, z delovanjem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V ta namen na strani najdete podstrani in vsebine posvečene filozofiji za otroke in filozofiji na gimnaziji. V arhivu in galeriji najdete zbrane informacije in gradiva preteklih edicij dneva filozofije v Sloveniji, spletno stran pa zaključujeta standardni podstrani s povezavami in kontakti.

Čim bolj pogosto vas vabimo k obisku strani, hkrati pa vas prosimo tudi za sodelovanje in širjene domene spletne strani.