Nas mora biti strah Trumpa?
O strahu so včeraj na osrednji prireditvi ob letošnjem dnevu filozofije razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi
http://www.vecer.com/images/slike/2016/11/17/1117n32-700.jpg
Strah, ki od vekomaj preganja človeka in družbo, je bil tematika osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije, ki je včeraj potekala v Kazinski dvorani SNG Maribor. To temo so organizatorji – Nacionalna komisija za Unesco, Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru izbrali, ker sociologi ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, da nemir, socialna in politična nestabilnost ter ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. K temu nemalo prispevajo množični mediji, ki so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin.
Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja ali morda spodbuja naše mišljenje, o tem so včeraj razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi: dr. Renata Salecl, dr. Smiljana Garnter, dr. Peter Klepec in dr. Mirt Komel.
Strah je čustvo, ki nas močno zaveže zlasti takrat, ko iščemo odgovor na vprašanje, komu lahko zaupamo. Takrat se najde kdo, ki nas prepričuje, da lahko z znanjem in avtoriteto omili naše strahove, je poudarila Renata Salecl. In hitro se zgodi, da se na pomembne položaje povzpnejo posamezniki, ki nimajo dvoma ali občutkov sočutja in so lahko izjemno kruti do drugih, zlasti tistih, ki so polni dvomov in tesnobe. Nevarno je, ko se prehitro identificiramo z nekom, ki je obljubljal, da bo te občutke ublažil. Zato v družbi strahu ohranimo dvom, zlasti do avtoritet, ki nas prepričujejo, naj nas ne bo strah, je bilo poglavitno sporočilo Renate Salecl.
Peter Klepec je govoril o politiki strahu, ki vse naše male in zasebne strahove po eni strani zminimalizira, po drugi pa maksimalizira, ko nam ponudi “pravi” Strah – strah pred Drugim, ki postane tudi priročni krivec za vse naše notranje dileme, blokade in zagate.
Smiljani Gartner se zdi strašljivo, da v obdobju medijsko umetno produciranih in potenciranih strahov pozabljamo na dogodke v javni sferi, ki imajo velik vpliv na naše življenje. Večina stvari gre mimo nas, tudi zato, ker so težko razumljive in dojemljive. Zato je po njenem glavno vprašanje, ali dejansko dojamemo, kaj se v družbi dogaja. Na vprašanje, česa bi nas moralo biti strah, pa odgovarja: Da tisti, ki vodijo, nimajo védenja o vodenju. Da sprejemamo napačna mnenja. Da srednji razred izginja. Predvsem pa bi nas moralo biti strah totalitarizma multinacionalk oziroma nadnacionalk, ki imajo zmožnosti izničiti moč države in tudi mišljenja.
Mirt Komel je v razvijanju svoje teze, da ni strahu brez ljubezni, da se bojimo le, če ljubimo, izhajal iz starogrške mitologije, po kateri je boginja ljubezni mati strahu. V tem smislu je odgovoril tudi na eno od vprašanj iz pretežno mlade publike: Ali nas mora biti strah zaradi izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika? Dejal je, da je Trump nasprotni pol Baracka Obame. Če je odhajajoči predsednik figura ljubezni, je Trump figura strahu. Oba pa sta podobna fenomena – njune predvolilne obljube bodo ostale neuresničene. A prav to, da Trump, ki prihaja iz mašinerije resničnostnih šovov – kar po oceni Petra Klepca nikakor ni nepomembno -, svojih obljub ne bo izpolnil, predstavlja po mnenju Renate Salecl največjo nevarnost. Kako bodo reagirali njegovi volivci, ki so nasedli obljubam, da jih bo rešil iz sedanjega položaja, ko bodo spoznali, da jih Trump ne bo odrešil, se je vprašala filozofinja in sklenila: “Tega pa nas je lahko strah.”
Zvezdana Bercko
Objavljeno v Večeru, v petek, 18.11.2026
Vir: http://www.vecer.com/nas-mora-biti-strah-trumpa-6276946