Svetovni dan filozofije 2019

Svetovni dan filozofije je v letu 2019 posvečen prevrednotenju vrednot. Vrednote spadajo med ključne moralne pojme, s katerimi se ukvarja etika kot tradicionalna filozofska disciplina. Vedno so odvisne od žive družbe in posameznikov, ki jo sestavljajo, pa tudi od okolja, v katerem živimo. Razkrivajo, kaj nam je v življenju zares pomembno. Filozofija kot rado­-vednost je lastna vsakemu razmišljujočemu bitju. Ker smo danes priča ritmu hitrih sprememb, se spreminjajo tudi vrednote in odnos do njih. Postavljamo si vprašanja o podobi srečnega življenja, poti, kako ga dosežemo, pravičnosti in posameznikovih dolžnostih. Pri pouku filozofije smo spregovorili o vrednotah mladih, razpravljali o vprašanjih, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi novim razmeram ter kako naj jih prevrednotimo. Spraševali smo se, v kolikšni meri naj novi izzivi, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje števila delovnih mest zaradi avtomatizacije, nove biotehnologije, selitve prebivalstva itn., vplivajo na spreminjanje naših vrednot.  Ugotovili smo, da so omenjena vprašanja zelo pomembna, a hkrati zapletena in težka. Ne omogočajo tudi enega samega in enostavnega odgovora.

Vir: https://www.sscrnomelj.si/2019/11/20/svetovni-dan-filozofije-2019/

Svetovni dan filozofije 2019: prevrednotimo vrednote

Letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije, ki je potekal 21. novembra 2019 v Kopru, v dvorani sv. Frančiška Asiškega, se je udeležilo več kot 250 učencev, dijakov, študentov in učiteljev ter ljudi, ki jih zanima usoda družbe in planeta. Trije filozofi Smiljana Gartner, Tomaž Grušovnik in Gorazd Brne so se odzivali na pobude otrok in mladine iz cele Slovenije, zbrane tudi v knjigi Kakšno Slovenijo si želim.

Svetovni dan filozofije 2019 je bil posvečen širši temi prevrednotenja vrednot. Praznuje se ga že vrsto let, njegov namen pa je opozoriti na pomen filozofije za živo in vitalno demokracijo ter njeno interdisciplinarno naravnanost, ki spodbuja svobodno in kritično razmišljanje. Letos je bila še posebej poudarjena filozofija za otroke, ki kot program ne spodbuja učenja na pamet, temveč samostojno razmišljanje otrok, pripravljenost za dialog ter vzgojo za demokratični značaj. Slednje je še posebej pomembno, saj so prav mladi nosilci bodočih družbenih sprememb, s tem pa tudi prevrednotenja vrednot kot osrednje teme letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije.

Prevrednotenje vrednot spada k širši temi etike. Ta pa si kot tradicionalna filozofska disciplina zastavlja vprašanje o podobi srečnega življenja, poti, kako ga dosežemo, pravičnosti in posameznikovih dolžnostih. Med ključne moralne pojme pa spadajo tudi vrednote. Te razkrivajo, kaj nam je v življenju zares pomembno. V geslu “Pravica za vse!” sta tako denimo izpostavljeni pravičnost in enakost. Vrednote so vedno odvisne od žive družbe in posameznikov, ki jo sestavljajo, pa tudi od okolja, v katerem živimo. Ker smo danes priča ritmu hitrih sprememb, se spreminjajo tudi vrednote in odnos do njih. Zato se Dan filozofije 2019 posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi novim razmeram ter kako naj jih prevrednotimo. V kolikšni meri naj torej novi izzivi, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje števila delovnih mest zaradi avtomatizacije, nove biotehnologije, selitve prebivalstva itn. vplivajo na spreminjanje naših vrednot?

Na pobudo organizatorjev  dogodka, Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete, Slovenske nacionalne komisije za Unesco, Pedagoškega inštituta, Slovenskega filozofskega društva in Društva Jasa so se dogodka udeležili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica, Gimnazije Celje – center, Gimnazije Slovenske Konjice, Gimnazije Koper in učenci Osnovne šole Elvire Vatovec Prade Koper, Osnovne šole Oplotnice, Osnovne šole Matije Čopa Kranj, Osnovne šole Livade ter študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Dogodek so s kratkim dokumentarnim filmom o dojemanju vrednot mladih popestrili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica.

Z nagovori so prisotne pozdravi prorektor Univerze na Primorskem prof. dr. Štefko Miklavič, podžupanja Mestne občine Koper gospa Olga Franca in v imenu Slovenske nacionalne komisije za UNESCO prof. dr. Marjan Šimenc, ki so izpostavili pomen dneva filozofije in etike za družbo.

Anja Curk Repič

Vir: https://upbudi.upr.si/si/z-univerze/5433-svetovni-dan-filozofije-2019-prevrednotimo-vrednote

Obeležili smo svetovni dan filozofije

Svetovni dan filozofije je vsako leto na tretji četrtek v novembru, ko filozofi in drugi ljubitelji modrosti po vsem svetu z različnimi aktivnostmi, prireditvami in delavnicami obeležimo dan filozofije. Letos smo ga obeležili tudi na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, ko smo s sedmošolci razpravljali o iluzijah, prevarah in ali lahko sploh zaupamo čutilom ter drugih vprašanjih, ki so si jih ob risbi zastavili učenci. Delavnica je bila za učence in učenke nekoliko drugačna izkušnja, saj smo sedeli v krogu in se na prvi pogled le pogovarjali o prikazani risbi, ki prikazuje dve sliki v eni (obraz moškega/pokrajino in sedečo žensko). Učenke in učenci so svoja vprašanja zapisali na liste, skupaj smo izglasovali najbolj zanimivo vprašanje, nato pa je debata potekala v vsakem razredu drugače. Ob koncu sem učencem razložila, da smo pravzaprav filozofirali in s tem obeležili dan posvečen filozofiji.

Špela Malgaj

Vir in fotografije na: https://www.os-fa.si/2019/11/26/obelezili-smo-svetovni-dan-filozofije/

Ledinski unescovci filozofirali o vrednotah

V torek, 19. 11 2019, so člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je določila, da se bo ta dan obeleževal vsak tretji četrtek v novembru; letos torej 21. 11. 2019.

Tema letošnjega dneva filozofije je PREVREDNOTIMO VREDNOTE. Na jutranjem srečanju smo razmišljali o tem, kaj je filozofija, kaj so vrednote, zakaj bi jih bilo morda potrebno prevrednotiti, kateri vrednoti bi morali dati več veljave ter kaj je mišljenje.

S skupnimi močmi smo prišli do odgovorov in tako obeležili letošnji svetovni dan filozofije.

UPORABNE SPLETNE STRANI:

FILOZOFIJA ZA OTROKE na FB: https://www.facebook.com/groups/683225978482334/?fref=ts
SVETOVNI DAN FILOZOFIJE: http://www.danfilozofije.net/
FB: https://www.facebook.com/Svetovni-dan-filozofije-281519011978934/
SDF 2019 na YOUTUBE: https://www.youtube.com/watch?v=3YmzZvnedyk
SLOVENSKO FILOZOFSKO DRUŠTVO: https://www.sfd-drustvo.si/
DRUŠTVO ZA RAZVOJ HUMANISTIKE ZOFIJINI LJUBIMCI: https://zofijini.net/
FILOZOFI LAČNI MODROSTI: http://www.mislec.net/
INŠTITUT ZA ETIKO IN VREDNOTE JOŽE TRONTELJ: http://www.iev.si/slv/
ZMAGUJMO Z VREDNOTAMI: https://zmagujemozvrednotami.iev.si/slv/

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 3. b

Fotografije: Nadja Ulcej

Vir in fotografije na: http://www.o-ledina.si/novice/1154

Filozofija je tesno povezana z demokracijo

Temeljne vrednote se ne spreminjajo, vprašanje pa je, katerim družba daje prednost

»Filozofija je tesno povezana z demokracijo, saj zahteva ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo in misli tudi argumentirajo ter prisluhnejo nasprotnim mnenjem,« meni filozof Marjan Šimenc, ki poučuje tako na pedagoški kot filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa je glavni snovalec slovenskega praznovanja Unescovega svetovnega dneva filozofije. Letošnja tema je »prevrednotenje vrednot«.

»Ko 21. novembra praznujemo dan filozofije, praznujemo tudi dan biologije, psihologije, fizike, saj imajo vse te vede vir pri starogrškem filozofu Aristotelu,« omeni Šimenc. Letos izbrana tema se posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi razmeram v družbi – in koliko na to vplivajo novi izzivi, kot so podnebne spremembe, nove tehnologije in selitve prebivalstva.

»To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja.«
Marjan Šimenc, filozof

Navede dva primera prevrednotenja vrednot iz svojih izkušenj. Prvi se nanaša na njegov predlog izpred desetih let, s katerim se je obrnil na Darka Štrajna, takratnega predsednika Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Vprašal ga je, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. »On pa me je vprašal, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. S tem mi je nazorno sporočil, da lahko tudi sam kaj ukrenem, da bi se stvari spremenile,« pojasni.

Otroci in filozofija

Drugi primer prevrednotenja vrednot, na katerega opozori Šimenc, je preučitev lastnih stališč, ki nam jih je na življenjski poti vsilila družba. »To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja. Tedaj nimamo mi stališča, ampak ima stališče nas,« pove. Otrok pri petih ali šestih letih je najbolj radoveden in s svojimi nedolžnimi vprašanji včasih spravlja starše v zadrego, pozneje, v šoli, pa dobi še preveč odgovorov, o katerih se sploh ni spraševal. Tudi to je morda razlog, razmišlja, da po izteku radovednih otroških let človek vse bolj povzema nekaj, kar sploh ni »njegovo«.

Ameriški filozof Matthew Lipman, začetnik gibanja filozofija za otroke, je v 70. letih prejšnjega stoletja zaradi skrb vzbujajoče intelektualne zaspanosti študentov, s katerimi se je srečeval na svojih predavanjih, želel spodbuditi negovanje kritičnega razmišljanja že pri otrocih. Prav otrok je bil tudi tisti, ki si je v pravljici Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena upal zavpiti: Cesar je nag!

Podobni so bili vzgibi organizatorjev okrogle mize s tremi filozofi, ki so jo na dan filozofije priredili za mlado občinstvo v koprski dvorani sv. Frančiška Asiškega. Pobudniki so bili na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom in društvom Jasa. Poglede otrok in mladostnikov, zbranih v knjigi Kakšno Slovenijo si želim, so pokomentirali in dodatno osvetlili Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica. V občinstvu pa so sedeli pretežno srednješolci.

Mladi za boljši svet

»Prijateljstvo, družina, ljubezen, odnos do soljudi in narave« so bile najpogosteje navedene vrednote dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica, ki so o tem posneli video z animirano vsebino. Ta je v nasprotju z besedami dijakov prikazovala egoističnega posameznika, ki si svet skuša podrediti za lastne potrebe, na koncu pa ga to pripelje v lasten propad – saj kot kralj sede na prestol na vrhu gore odpadkov.

2033
prispevkov na temo Kakšno Slovenijo si želim so prispevali mladi. Zbrane misli so bile osnova za pogovor na temo »prevrednotimo vrednote« v koprski dvorani sv. Frančiška.

»Težava je, da se otroke v izobraževalnem procesu sili v individualno dokazovanje in razvoj, ko pridejo na delovno mesto, pa se od njih zahteva timsko delo. Po eni strani smo virtualno povezani z ogromno ljudmi, po drugi pa smo osamljeni. Kaj je zdaj prav? Odgovor je, da ni dober ne ekstremni egoizem ne ekstremni altruizem, treba pa je najti pravo ravnotežje, zunaj skrajnosti,« meni filozofinja Smiljana Gartner. Težava sodobnega časa je po njenem tudi, da imajo otroci vse premalo časa, da bi razmišljali in s tem razvijali kritično mišljenje.

»Dijaki so v videu opozorili, da jim je pomembna tudi okoljska etika. Ne gre le za skrb za prihodnje generacije, ampak tudi za druga živa bitja,« pravi filozof Tomaž Grušovnik in to poveže s sodobno okoljsko filozofijo in zavzemanjem za boj proti podnebnim spremembam z najstniško aktivistko Greto Thunberg na čelu. »Pa nas bodo odrasli poslušali, nas sploh jemljejo resno?« je zanimalo dijakinjo iz občinstva. Grušovnik ji je odgovoril, da je vsako dejanje ali upor veliko več vreden od tega, da ne storimo ničesar. Poleg tega so protesti, ki se jih udeležujejo mladi, pomembno urjenje na poti do aktivnih državljanov, ki so pogoj za delovanje demokracije.

»Strašljivo pa je, da se vsi s tem strinjamo in da podnebnim protestom nihče ne nasprotuje, se pravi, da se tudi tisti, proti katerim mladi in okoljsko ozaveščeni ljudje protestirajo, ne počutijo ogroženih in s tem niso motivirani, da bi kar koli spremenili,« je poudarila Gartnerjeva.

125
osnovnih in srednjih šol je sodelovalo pri projektu Kakšno Slovenijo si želim.

»Pravi izziv ni, ali imamo filozofski okvir, da si postavljamo vprašanja o novih vrednotah, ampak ali smo jih pripravljeni uresničevati ter se odreči delu trenutnega blagostanja,« je izpostavil filozof Gorazd Brne, ki je bil obenem mentor ilirskobistriškim dijakom pri pripravi videa na temo vrednot. »Mladi trenutno imajo voljo spremeniti svet na bolje. Enako kot so se pred 50 leti zbrali v Woodstocku in opozorili na svoje vrednote, ki so se razlikovale od tistih, ki so jih gojili njihovi starši,« je pripomnil. Sogovorniki so se sicer strinjali, da se osnovne vrednote s časom ne spreminjajo – in bodo takšne ostale še v prihodnjih stoletjih. Vprašanje je le, katerim bo družba v posameznih obdobjih dajala prednost.

Nataša Čepar

Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/filozofija-je-tesno-povezana-z-demokracijo-252779.html

Tako smo obeležili UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti

UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga vsako leto pod drugim naslovom obeležujemo tudi v Sloveniji. Letos je obeležitev dneva prijateljstva do modrosti potekala pod naslovom Prevrednotimo vrednote.

Organizacija osrednjega dogodka, ki je potekal v četrtek, 21. novembra, v Dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, je bila rezultat tvornega sodelovanja med Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Filozofsko in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom, Gimnazijo Ilirska Bistrica in Društvom Jasa. Prireditev je bila zasnovana v obliki okrogle mize oziroma razgovora treh filozofov: doc. dr. Smiljane Gartner s Filozofske fakultete v Mariboru, izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika z Univerze na Primorskem ter Gorazda Brneta, univ. dipl. fil. in prof. soc., profesorja filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica.

V dogajanje so zbrane s kratko uvodno besedo popeljali prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem, ga. Olga Franca, podžupanja MO Koper, in red. prof. dr. Marjan Šimenc s Pedagoške in Filozofske fakultete v Ljubljani, sicer glavni snovalec UNESCO-vega svetovnega dne filozofije. Sledila je predstavitev video prispevka z naslovom Prevrednotimo vrednote, ki so ga pripravili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica (ogled videa je možen spodaj). Prvi del videa raziskuje vprašanje, kaj so vrednote, drugi pa se posveča vprašanju, ali je sploh potrebno prevrednotenje vrednot ter zastavlja vprašanje, kaj naj oziroma kaj lahko storimo glede izzivov, s katerimi se soočamo v aktualni družbeni situaciji, tako na lokalni kot na globalni ravni. Prispevek dijakov izpostavlja vrednote srednješolcev, kako jih pojmujejo in kakšen odnos imajo do njih.

Na temo letošnjega dne filozofije je kot prva govorka spregovorila dr. Smiljana Gartner, ki je izpostavila, da letošnjega vodila prireditve ob dnevu filozofije, tj. prevrednotenja, ne gre razumeti kot boja med vrednotami generacij, tudi ne kot boja med vrednotami religij, narodnosti, ras. Potrebno ga je razumeti kot boj za človeka, človeško družbo, človeštvo.

Dr. Tomaž Grušovnik je opredelil človekov odnos do okolja in živali kot problematičen, saj pri tem ne gledamo na posledice, ki jih ima naše ravnanje za druga bitja in okolje, pa tudi za nas same. Zavzel se je, naj na živali in na okolje ne gledamo le kot na orodja za dosego svojih ciljev, temveč kot na nekaj, kar je pomembno in vredno samo na sebi.

Gorazd Brne je naslovil dva problema oziroma izziva, s katerima se sooča naša družba in praktično ves svet, saj gre v osnovi za globalna izziva sodobnega sveta. Prvi izziv, pred katerim stoji naša družba, je družbena neenakost, vse večji razkorak med bogatimi in revnimi. Drugi problem pa je nebrzdano poseganje v naravo, s katerim smo se znašli v situaciji ekološke krize, tj. porušenega ravnovesja med družbo in naravo. Posledice te krize se kažejo na vsakem koraku, pa naj gre za podnebne spremembe, kopičenje smeti, zmanjševanje biotske raznovrstnosti ipd.

Govorci, ki so bili deležni tudi vprašanj s strani osnovnošolcev, dijakov, študentov in drugih udeležencev prireditve s cele Slovenije, so se s svojimi prispevki odzivali na besedne in likovne prispevke otrok in mladih v knjigi z naslovom Kakšno Slovenijo si želim, ki je izšla pri Društvu Jasa. Knjigo so ob zaključku prireditve kot nagrado za aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije ter za sodelovanje v natečaju Kakšno Slovenijo si želim in pripravo likovno-besedne razstave Kakšen svet si želim prejeli tudi dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica.

V imenu organizatorjev Gimnazija Ilirska Bistrica

Vir in fotografije na: http://www.ilb.scpo.si/tako-smo-obelezili-unesco-v-dan-prijateljstva-do-modrosti/

Smisel pod drobnogledom

Različne aspekte iskanja in nelagodja smisla v okviru delavnic poglabljali dijaki liceja Slomšek in njihovi vrstniki iz Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika

Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška so v četrtek obeležili tudi svetovni dan filozofije skupaj z dijaki in profesorji Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika.

Dan filozofije je pred leti razglasila generalna skupščina Združenih narodov, v slovenskem prostoru pa ga od leta 2005 obeležujejo po zaslugi nacionalne komisije organizacije Unesco in Slovenskega filozofskega društva. Letošnja tema se je glasila Nelagodje smisla, pri čemer so organizatorji poudarili, kako je iskanje smisla lahko pomemben osebni in družbeni izziv, vprašanje pa je, na kaj se natančno meri z njim.

Smislu je bilo posvečeno tudi četrtkovo srečanje na liceju Slomšek, na katerem so sodelovali dijaki četrtega letnika omenjene šole in vrstniki kamniške Maistrove gimnazije (le-ti so dejansko vrnili obisk tržaških vrstnikov, ki so se bili v oktobru mudili na Filozofskem taboru v Kamniku), medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri za učence svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča priredili predstavo Frana Levstika Kdo je sešil Vidku srajčico?. Gimnazijci so se posvetili poglabljanju vprašanj o smislu v okviru treh delavnic: prvo je vodil profesor na liceju Slomšek Jurij Verč, pri čemer so morali udeleženci analizirati in iskati paradigme pri filozofski pravljici Ermanna Bencivenge Končna mahinacija; v okviru druge delavnice so se dijaki skupaj s pisateljem Erikom Sancinom posvetili vprašanju pisateljevanja kot osmišljanja, medtem ko je tretjo vodila profesorica italijanščine Majda Bratina, tema pa je bila smisel življenja in pomen udejanjanja resničnih izbir. Dijaki 4. razreda družboslovne smeri liceja Slomšek so tudi pripravili video na temo smisla življenja, v popoldanskih urah pa so si kamniški gostje ogledali park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter počastili spomin na bazoviške junake.

Ivan Žerjal

Vir: Primorski dnevnik

Napotili:
http://www.primorski.it
http://www.gssrm.si/wordpress/?p=15069

Danes filozofija, jutri revolucija

Vsak tretji četrtek v novembru je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan filozofije

Na marsikateri srednji šoli so v tem tednu bolj kot odgovore iskali vprašanja. V mariborskem gledališču so razpravljali o nelagodju smisla. Sredi tedna, sredi Ljubljane pa je več študentov in predavateljev filozofije razpravljalo o pomenu revolucije danes.

Filozofija in revolucija je bila namreč tema letošnjega filozofskega maratona, ki ga že vrsto let pripravlja Študentsko filozofsko društvo v novembrskem tednu ob svetovnem dnevu filozofije.

Gostja oddaje sta udeleženca in soorganizatorja maratona, filozofska študenta Nesa Vrečer in Martin Bole.

Posnetek na: https://val202.rtvslo.si/2018/11/kulturnice-100/

Nataša Štefe

Vabilo na Filozofski maraton

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Maraton poteka kot nepretrgana tedenska serija predavanj in se odvija v prostorih Filozofske fakultete. V letu 2018 se bo odvijal med 12. in 16. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in revolucija. Z zastavljeno temo pa ne aludiramo zgolj na klasično koncepcijo politične revolucije, ampak pričakujemo, da revolucijo razmislite tudi iz drugih zornih kotov.

Študentsko filozofsko društvo zatorej poziva predvsem filozofske raziskovalce ter študente in študentke različnih stopenj študija filozofije, naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 14. oktobra na naslov filozofski.maraton@gmail.com, prijavite pa se z 250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega prispevka. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri ter na spletni strani društva. Najboljši prispevki bodo objavljeni v znanstvenem zborniku, ki ga bo društvo izdalo v letu po izvedbi dogodka.

V upanju na uspešno sodelovanje in pester program,

Študentsko filozofsko društvo

Več na: http://zofijini.net/vabilo-na-filozofski-maraton/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 24. 1. 2017, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofiji še posebej namenjen vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 16. 11. 2017.

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik vprašala, kaj je to filozofija. Ugotovili smo, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije LAŽ ALI RESNICA, smo razmišljali o tem, zakaj in čemu ljudje lažejo, katere vrste laži poznamo, kako prepoznamo laž …; spoznali smo tudi nekaj pregovorov o laži. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Učiteljica Taja Užnik nam je prebrala tudi zgodbo Frana Milčinskega Laž in njen ženin.

Čeprav smo bili na 3. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše pravo malo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 1. b

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/933