Filozofi v Trstu na svetovnem dnevu filozofije

V četrtek, 17. 11. 2016, smo filozofi in skupina vzgojiteljev iz GSŠRM Kamnik z ekskurzijo v Trst obeležili svetovni dan filozofije. Okoli sedme ure zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred šole, prečkali mejo z Italijo in še vedno prijetno zaspani prispeli pred licej Antona Martina Slomška, kjer se izobražuje del zamejskih Slovencev v Trstu. Po topli dobrodošlici sta nas nagovorila ravnatelj liceja in tamkajšnja profesorica filozofije Marija Kristina Milič, z nami pa je bilo tudi nekaj dijakov, ki šolo obiskujejo. Predstavili so nam svoje delovanje in kratko zgodovino tako liceja kot tudi samih Slovencev v zamejstvu, povedali so, kako je italijanska oblast, še posebno v obdobju fašizma, vplivala na šolanje zamejcev. Tako smo dobili vsaj malo predstave o tem, kako zelo so se morali boriti le za svoj obstoj, jezik, zavest in kako veliko željo po tem so vedno imeli. Po toplem sprejemu smo se nekateri odpravili na predavanje, vzgojitelji pod vodstvom mentorice Mojce Krevs pa so najmlajšim odigrali kratko igrico na temo strahu.

img_6490-1140x500

Nekaj besed smo si izmenjali tudi z dijaki in ugotovili, da prav vsi obiskujemo pouk filozofije – oni kot obvezni predmet, mi pa tudi kot izbirni za maturo. Za nas so pripravili kratek kulturni program, ob katerem smo se tako zamislili kot tudi od srca nasmejali in kljub temu, da smo bili v Italiji, smo se počutili sprejeto in … domače. Več možnosti za pogovor smo imeli tudi ob malici, ki so jo pripravili naši gostitelji, po njej pa je sledilo predavanje ali kar filozofski pogovor s filozofom Miho Andrićem o temi letošnjega filozofskega dne – strahu. S svojimi besedami se nam je približal in pojem predstavil na način, ki nam je bil, vsaj večini, nov. Karizmatičen človek je, a še zdaleč ni le to. Njegov tok misli, čeprav hiter in deroč, smo uspeli ujeti in ga preplesti s svojimi prepričanji. Poudarek je zagotovo bil na tem, kako je strah povezan z oblastjo in družbenimi sistemi kot nekaj, kar ljudi pogosto podreja in ohranja družbo v takšnem stanju, kot je.

Po predavanju smo se poslovili od liceja in se odpravili na poučen in tudi rekreativen sprehod po Trstu, na katerem smo od profesorice Marize Škerk izvedeli še malo o zgodovini zamejskih Slovencev in si ogledali mesto, nato pa imeli nekaj prostega časa, da smo začutili utrip Trsta, morda stopili v kakšno tržaško kavarno ali pa se spočili na pomolu in uživali v pogledu na neskončno morje in, sicer malce mračno, nebo. Nazadnje smo se odpeljali še na Gmajno, kjer smo počastili spomin na bazoviške junake in s tem zaključili naš tržaški filozofski dan.

Avtorica: Ema Osolnik, GSŠRM Press

Fotografinja: Maša Kotnik, GSŠRM Press

Več fotografij: http://www.gssrm.si/press/2016/11/22/trst/

Vir: http://www.gssrm.si/wordpress/?p=8181

Razbijanje strahu ob svetovnem dnevu filozofije

Na liceju Slomšek obisk Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika

Dijaki so razpravljali skupaj s filozofom Miho Andričem – Kamniški gostje spoznali slovenski Trst

Vloga filozofije je, da razbija strah ter vsakemu človeku nudi priložnost participacije. Tudi to je bilo slišati ob pri­ložnosti včerajšnjega celodnevnega obiska skupine dijakov Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Anto­na Martina Slomška. Obisk je potekal ob priložnosti obeleževanja svetovnega dneva filozofije, pri katerem šoli iz Trsta in Kamnika sodelujeta že pet let: tako so dijaki in profesorji liceja Slom­šek pred časom že gostovali na Gimnaziji Rudolfa Maistra, v gosteh pa so ime­li npr. tudi pisatelja Borisa Pahorja.

Tokrat je iz Kamnika prišlo pri­bližno 25 dijakov tamkajšnje gimnazije s tremi spremljevalci na čelu s profeso­rico filozofije Alenko Hladnik, ki skupaj s tržaško kolegico Marijo Kristino Mi­lič skrbi za izvajanje projekta. Kamniške goste so ob prof. Miličevi pričakali še ravnatelj Marko Jarc, namestnica Ma­rina Škerk in 17 dijakov petega letnika humanistične smeri, ki so vrstnikom iz Slovenije prikazali nekaj krajših gleda­liških prizorov, medtem ko so dijaki vzgojiteljske smeri kamniške gimnazije pripravili predstavo za osnovnošolce Večstopenjske šole Vladimirja Bartola.

Osrednji del gostovanja pa je bil seveda posvečen svetovnemu dnevu fi­lozofije. V tem okviru je dopoldne po­tekala delavnica, kjer so sodelujoči dijaki obeh šol pod vodstvom mentorjev ter mladega slovenskega filozofa, so­ciologa, predavatelja in debaterja Mihe Andriča obravnavali letošnjo temo dneva filozofije. To je strah, ki je po An­dričevih besedah danes dostikrat poli­tični termin, s strahom namreč politi­čne oblasti večkrat pritiskajo na drža­vljane, da le-ti na koncu ne naredijo nič in prelagajo odgovornost na druge. Prav ta strah mora filozofija razbijati, je de­jal Andrič, ki je drugače filozofijo defi­niral kot poskus, da se stvari vidijo dru­gačne, kot so, da se nanje gleda onkraj videza oz. da se vidijo stvari, ki jih dru­gi ne vidijo.

Včerajšnji dan pa je bil za Kamni­čane tudi priložnost, da spoznajo slo­venski Trst, kar so s popoldansko ek­skurzijo tudi storili, pri čemer so se po­dali tudi na bazovsko gmajno ter se po­klonili spominu na bazoviške junake. Že dopoldne pa sta jih z zgodovino in zna­čilnostmi slovenskega šolstva v Italiji se­znanila prof. Marija Kristina Milič in ravnatelj Marko Jarc, ki je med drugim tudi opozoril na politični pomen dejstva, da v večini krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, deluje slovenska šola, pa čeprav gre za majhno realnost. Tudi licej Slom­šek je s svojimi 90 dijaki majhna real­nost, ki pa nudi veliko in se bori za svo­jo avtonomijo ter se drži trdno, k čemur je Jarc pozval tudi slovenske goste, čeprav živijo v lastni državi in imajo bolj­še delovne pogoje. Drugače se na lice­ju Slomšek po Jarčevih besedah že pri­pravljajo na vpisovanje za prihodnje šol­sko leto, ki bo steklo s 15. januarjem 2017. Jarc že zdaj vabi k vpisu, v bližnji prihodnosti pa nameravajo na šoli pri­rediti tudi informativna srečanja, pri če­mer želijo tokrat predstaviti svojo po­nudbo tudi v Benečiji.

Ivan Žerjal

Objavljeno v Primorskih novicah, v petek, 18.11.2016

Vir: http://www.primorske.si/

Filozofi ob svetovnem dnevu filozofije o fenomenu strahu

Generalna skupščina ZN je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Osrednji dogodek v Sloveniji je letos prvič potekal v Mariboru, na njem pa so filozofi Renata Salecl, Peter Klepec, Mirt Komel in Smiljana Gartner razpravljali o fenomenu strahu. Ob tem je bilo krovno vprašanje, ali je prav strah tisti, ki se ga moramo bati.

Dogodki ob svetovnem dnevu filozofije so po besedah Borisa Vezjaka z mariborske filozofske fakultete namenjeni promociji filozofije v družbi, v Sloveniji pa ga prirejajo od leta 2005.

“Glede na perečo družbeno in siceršnjo problematiko smo se odločili kot letošnjo osrednjo temo izbrati fenomen strahu, saj gre za pojem, ki je dovolj interdisciplinarno zanimiv. Hkrati smo sledili neki družbeni psihološki situaciji, v kateri je strah, recimo strah pred begunci, eno od vodil političnega in družbenega dogajanja,” je Vezjak povedal za STA. “Vsi se bojimo, ne vemo pa česa,” je dodal.

Vloga filozofov v družbi je po njegovih besedah prav v tem, da poskušajo strahove racionalizirati. “Tipično za strah je prav to, da ko ga ponotranjimo oziroma na nek način elaboriramo v zavest, izgine. Mišljenje strahu je naša naloga in naloga filozofije. Več strahu pomeni manj racionalnosti, naša naloga v družbi pa je, da skrbimo za več razuma,” je še povedal Vezjak.

Renata Salecl je uvodoma spomnila, da se človeški strahovi spreminjajo. “To, kar dojemamo v družbi kot strah, se spreminja pod vplivom medijev. To, kar sami doživljamo kot strah, pa je mnogokrat povezano z vprašanjem, kdo sem, kaj pomenim drugim, kakšen socialni status imam, kako me vidi družba. Ti eksistencialni strahovi so tisti, s katerimi se filozofija in psihoanaliza že dolgo ukvarjata,” je povedala.

Paradoks današnjega časa je po njenem prepričanju, da se zdi, da se nenehno borimo proti novim oblikam tesnob, medtem ko jih istočasno doživljamo vedno več. “V času post-industrijskega kapitalizma imamo opravka z ideologijo, ki na eni strani nenehno spodbuja prevzemanje tveganja in dela posameznika v celoti odgovornega za svoje dobro počutje, medtem ko je na drugi strani posameznik vse bolj nemočen, da bi vplival na družbo okoli sebe,” izpostavlja Renata Salecl.

Peter Klepec je izpostavil danes razširjeno “politiko strahu”, ki vse strahove zamenja za enega samega – strah pred Drugim, pri čemer ta Drugi postane priročni krivec za vse naše notranje dileme in blokade. “To, da se ne moremo razvijati tako, kot bi si sami želeli, domnevno ni plod naših notranjih upanj in strahov, temveč za to postane kriv Drugi,” je navedel.

Mirt Komel je spomnil na trenutno zelo aktualen strah v zvezi s službo – ko se brezposelni bojijo, da ne bodo dobili službe, zaposleni pa, da bodo izgubili službo. Za odpravo takšnih strahov je po njegovih ocenah nujna negacija same strahotne negacije, “ki nas drži v šahu in grozi, da nas matira, ko bi se morala šahovska igra šele dodobra začeti”.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je potekala v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za organizacijo so poskrbeli Nacionalna komisija za Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru.

“Želimo opozoriti, da je filozofija tista veda, ki lahko in mora nastaviti ogledalo družbi ter ki lahko in mora predstaviti tudi izhode iz kakšne zagate,” je povedala predstavnica nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner.

Vir: https://www.sta.si/2325581/filozofi-ob-svetovnem-dnevu-filozofije-o-fenomenu-strahu

Nas mora biti strah Trumpa?

O strahu so včeraj na osrednji prireditvi ob letošnjem dnevu filozofije razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi

http://www.vecer.com/images/slike/2016/11/17/1117n32-700.jpg

Strah, ki od vekomaj preganja človeka in družbo, je bil tematika osrednje prireditve ob letošnjem dnevu filozofije, ki je včeraj potekala v Kazinski dvorani SNG Maribor. To temo so organizatorji – Nacionalna komisija za Unesco, Slovensko filozofsko društvo in Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru izbrali, ker sociologi ugotavljajo, da živimo v kulturi strahu, da nemir, socialna in politična nestabilnost ter ekonomske razmere proizvajajo različne oblike zmedenosti, anksioznosti, strahu, paranoje. K temu nemalo prispevajo množični mediji, ki so v produkciji strašljivih šokantnih zgodb odkrili eno najbolj hvaležnih tržnih niš za promocijo tabloidnih in senzacij polnih vsebin.
Kaj je torej strah, kako nas definira, kako ustavlja ali morda spodbuja naše mišljenje, o tem so včeraj razpravljali štirje ugledni slovenski filozofi: dr. Renata Salecl, dr. Smiljana Garnter, dr. Peter Klepec in dr. Mirt Komel.

Strah je čustvo, ki nas močno zaveže zlasti takrat, ko iščemo odgovor na vprašanje, komu lahko zaupamo. Takrat se najde kdo, ki nas prepričuje, da lahko z znanjem in avtoriteto omili naše strahove, je poudarila Renata Salecl. In hitro se zgodi, da se na pomembne položaje povzpnejo posamezniki, ki nimajo dvoma ali občutkov sočutja in so lahko izjemno kruti do drugih, zlasti tistih, ki so polni dvomov in tesnobe. Nevarno je, ko se prehitro identificiramo z nekom, ki je obljubljal, da bo te občutke ublažil. Zato v družbi strahu ohranimo dvom, zlasti do avtoritet, ki nas prepričujejo, naj nas ne bo strah, je bilo poglavitno sporočilo Renate Salecl.

Peter Klepec je govoril o politiki strahu, ki vse naše male in zasebne strahove po eni strani zminimalizira, po drugi pa maksimalizira, ko nam ponudi “pravi” Strah – strah pred Drugim, ki postane tudi priročni krivec za vse naše notranje dileme, blokade in zagate.

Smiljani Gartner se zdi strašljivo, da v obdobju medijsko umetno produciranih in potenciranih strahov pozabljamo na dogodke v javni sferi, ki imajo velik vpliv na naše življenje. Večina stvari gre mimo nas, tudi zato, ker so težko razumljive in dojemljive. Zato je po njenem glavno vprašanje, ali dejansko dojamemo, kaj se v družbi dogaja. Na vprašanje, česa bi nas moralo biti strah, pa odgovarja: Da tisti, ki vodijo, nimajo védenja o vodenju. Da sprejemamo napačna mnenja. Da srednji razred izginja. Predvsem pa bi nas moralo biti strah totalitarizma multinacionalk oziroma nadnacionalk, ki imajo zmožnosti izničiti moč države in tudi mišljenja.

Mirt Komel je v razvijanju svoje teze, da ni strahu brez ljubezni, da se bojimo le, če ljubimo, izhajal iz starogrške mitologije, po kateri je boginja ljubezni mati strahu. V tem smislu je odgovoril tudi na eno od vprašanj iz pretežno mlade publike: Ali nas mora biti strah zaradi izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika? Dejal je, da je Trump nasprotni pol Baracka Obame. Če je odhajajoči predsednik figura ljubezni, je Trump figura strahu. Oba pa sta podobna fenomena – njune predvolilne obljube bodo ostale neuresničene. A prav to, da Trump, ki prihaja iz mašinerije resničnostnih šovov – kar po oceni Petra Klepca nikakor ni nepomembno -, svojih obljub ne bo izpolnil, predstavlja po mnenju Renate Salecl največjo nevarnost. Kako bodo reagirali njegovi volivci, ki so nasedli obljubam, da jih bo rešil iz sedanjega položaja, ko bodo spoznali, da jih Trump ne bo odrešil, se je vprašala filozofinja in sklenila: “Tega pa nas je lahko strah.”

Zvezdana Bercko

Objavljeno v Večeru, v petek, 18.11.2026

Vir: http://www.vecer.com/nas-mora-biti-strah-trumpa-6276946

Prireditev ob svetovnem dnevu filozofije

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. Osrednji dogodek letošnjega dneva filozofije, katerega tema je STRAH, so obeležili v Mariboru. Med drugimi so na to temo spregovorili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel in dr. Smiljana Gartner.

Galerija na (število fotografij: 45):
http://www.mediaspeed.net/galerija/dogodki/14029-prireditev-ob-svetovnem-dnevu-filozofije

Svetovni dan filozofije na Val202

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Unesco namreč filozofijo kot najbolj univerzalno vedo vseh časov in prostorov uvršča med najpomembnejše prioritete v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. Maja Ratej je, ker je danes tudi svetovni dan študentov, v studio povabila kar študente filozofije in člane Študentskega filozofskega društva.

[soundcloud url=”https://api.soundcloud.com/tracks/293473547″ params=”auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true” width=”100%” height=”450″ iframe=”true” /]

Vir: https://soundcloud.com/val202/svetovni-dan-filozofije

 

 

Mariborsko študentsko dogajanje ob Svetovnem dnevu filozofije

Tokrat so avlo Filozofske fakultete oživeli študenti oddelka za filozofijo. V sodelovanju z Društvom za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF) ter Zofijinimi ljubimci, so poskušali ostalim študentom približati filozofijo in jim prikazati delovanje ljubiteljev modrosti na tem območju. Obiskovalci našega dogajanja so se lahko preizkusili v filo-kvizu, se v računalniški igri vživeli v vlogo slavnih filozofov, prejeli filozofsko misel in se nasmejali ob filozofskih šalah. Lahko pa so se preprosto sprostili ob kavi in domačemu pecivu ter pokramljali s študenti filozofije.

Nekaj utrinkov:

Objavil/a Neja Kaiser dne 15. november 2016

Objavil/a Neja Kaiser dne 15. november 2016

Neja Kaiser

Filozofija in naša družbena stvarnost

Pred dvajsetimi leti: v spominu je ostal elan, s katerim smo razvijali gimnazijsko filozofijo po vpeljavi splošne gimnazije. Bilo je prvo leto zunanje mature, zaradi katere je filozofija z 280 urami (vsaj formalno) enakovredna drugim predmetom. Izšel je prevod Palmerjevega učbenika Ali središče drži?. Tretji letnik Filozofije na maturi je že imel današnjo obliko FNM, filozofske revije za učitelje filozofije, dijake in študente, ki še kljubuje kriznim časom. Zbornik Filozofija v šoli je bil naša prva refleksija o poučevanju filozofije. Da je delo maloštevilne – vseh nas je le približno petintrideset – gimnazijske filozofske skupnosti resno, dobro in mednarodno primerljivo, potrjujejo naši maturanti iz filozofije, ki so na mednarodnih filozofskih olimpijadah (IPO) za srednješolce iz 48 držav osvojili več pohval, pa dvakrat bron in srebro ter v Atenah, grški domovini filozofije, celo zlato.

Uveljavljanje in razvijanje (gimnazijske) filozofije kot take je cilj po sebi, dolžnost vseh, ki se ukvarjamo z njo, naše najvišje dobro. /…/

Pred dvajsetimi leti se je zdelo vredno poudarjati, da ima ukvarjanje s filozofijo tudi vzvraten ugoden učinek na demokracijo, o čemer govori Pariška deklaracija o filozofiji, ki so jo podpisali eminentni filozofi na Unescovih mednarodnih študijskih dnevih v Parizu 1995. /…/

Deset let zatem je Unesco razglasil tretji četrtek v novembru za Svetovni dan filozofije. V Sloveniji se osrednja prireditev vsako leto odvije v Cankarjevem domu, kjer se zberejo dijaki, učitelji, predavatelji, ogledajo si film na naslovno temo, poslušajo predavanja, včasih tudi dijaki pripravijo svojo predstavo. O letošnji temi Nevedni, sokratski učitelj smo razmišljali v glavnem gimnazijski učitelji. /…/ Shizofrena pozicija učitelja filozofije ustvarja zanimive obrate in ima humorne nasledke v vsakdanjem šolskem življenju …

A če hočeš učiti misliti, moraš sam misliti čas, v katerem živiš. Filozofija je čas, zajet v misli. Zelo lahko je čas, našo družbeno realnost, stlačiti v izbirno temo politična filozofija; je daleč, v medijih, je virtualna.

Letošnjega oktobra ni bilo več tako: temni, upognjeni, utrujeni so v kolonah privijugali čez domača polja. Neustavljivo so spominjali na preživele taboriščnike, ki so na posnetkih iz polpretekle zgodovine prazno in malček začudeno bolščali izza bodečih žic v osvoboditelje. Avtorico je odgnalo v mesto, od koder so domačine vozili v živinskih vagonih v taborišča ali izgnanstvo nacisti, h katerih potomcem se zdaj z upanjem stekajo kolone vojnih beguncev. Sprejemni center je blizu grajskih platan, na katere so nekoč pobesili uporne Gubčeve kmete, blaten, umazan, poln do zob oboroženih uniformirancev, avtobusov, brnečih agregatov, šotorov … vse zaradi dva tisoč mirno čakajočih ljudi pod milim nebom v mrazu in v smradu smeti.

Pozabili smo na podobne prizore iz preteklosti: »Predobro ravnamo z njimi, so slabši od živali,« meni prostovoljec. In ker učiteljica izpolnjuje svojo zavezanost učenju misliti, imajo besedo dijaki. O beguncih se iz njih usuje strasten plaz besed – sovražni govor se mu reče –, necenzuriran kot na spletu, zlovešč plaz. Učiteljica filozofije obupano napiše na tablo zlato pravilo: »Drugim ne stori nečesa, česar ne želiš, da oni storijo tebi.« Da, a ti drugi niso ljudje.

Pa bi se učiteljica, ki skuša učiti misliti, zatekla s Heglom v »tihe prostore mišljenja … v katerem molčijo interesi, ki razvnemajo življenje ljudstev in individuov.«

Alenka Hladnik

Vir: http://www.solski-razgledi.com/clanek.asp?id=6309

Dobrodošli na strani!

Dobrodošli na posebni spletni strani, posvečeni UNESCO svetovnemu dnevu filozofije, ki ga vsak tretji četrtek v novembru obeležujemo tudi v Sloveniji.

Spletna stran na domeni danfilozofije.net ima namen in poslanstvo promovirati idejo omenjenega dne in pomagati pri širjenju filozofske misli med splošno javnostjo. Upamo, da vam bo spletna stran koristna pomoč in vodnik po dejavnostih tako okoli dneva in tedna filozofije, kot sicer pri vsem, kar bi vas v zvezi s filozofijo utegnilo zanimati.

Ob osnovni predstavitvi in genezi dneva filozofije, smo na spletni strani poseben prostor odmerili vsakoletni osrednji prireditvi, ki se letos prvič seli izven Ljubljane, v Maribor. Pomembno mesto smo na strani namenili spremljevalnim dogodkom, ki jih bomo na naši strani poskušali zbirati in vas o njih redno informirati. Katalog predavanj je poskusen program filozofskih vsebin in predavateljev, ki ga lahko skozi leto (ali v sklopu konkretnega dneva, tedna) uporabite v sklopu svojih različnih prostočasnih, nevladnih, izobraževalnih institucij in organizacij. Filozofija je imela vedno pomembno mesto v izobraževanju, mesto, ki ji ga želimo ponovno vrniti tudi v današnjem času, z delovanjem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V ta namen na strani najdete podstrani in vsebine posvečene filozofiji za otroke in filozofiji na gimnaziji. V arhivu in galeriji najdete zbrane informacije in gradiva preteklih edicij dneva filozofije v Sloveniji, spletno stran pa zaključujeta standardni podstrani s povezavami in kontakti.

Čim bolj pogosto vas vabimo k obisku strani, hkrati pa vas prosimo tudi za sodelovanje in širjene domene spletne strani.