Kako govoriti z otroki o smislu življenja

Hči mi je postavila to prastaro vprašanje – kakšen je smisel vsega?

Prejšnji dan me je moja osemletna hčerka Louise med drugače povsem nedolžnim sprehodom po parku vprašala »kakšen je smisel?«. »Smisel česa?«, sem vprašal.

»Saj veš. Življenja. Vsega.«

Vprašanje je postavila veselo brez sledi kakšnega eksistencialnega obupa. Odpravil sem jo z nekakšnim zenovskim tropom – »smisel življenja je živeti« ali nekaj podobnega. Toda vprašanje mi ni dalo miru.

Mati mi je pripovedovala, da je smisel življenja biti srečen, vendar pa kakorkoli dobronamerno  je to bilo, se mi ni zdelo kot posebej koristen nasvet. Nasvet sem vsekakor upošteval, vendar pa bolj ko sem zasledoval »srečo«, bolj se mi je zdelo, da se mi izmika. Izkazalo se je, da sreča ni nekaj, kar lahko lovimo in ujamemo kot kakšno potuhnjeno žival.

Drugi starši bi morda lahko ponudili drugačne odgovore. »Služiti Bogu« bi bila rešitev za religiozno usmerjene, čeprav obstaja toliko bogov, ki jim lahko služimo, kot načinov, kako jim lahko služimo. Če želite služiti Budi ali Jezusu si boste morda prizadevali biti sočutni – vendar pa ali ljudje postanejo sočutni že s tem, da poskušajo biti takšni? Ali pa je vaša definicija »dobrega« morda prizadevanje za džihad, kot je to očitno za nekatere mlade Britance. Ne, mislim, da tega odgovora ne gre iskati pri Bogu.

Ali je smisel življenja biti dober človek? Toda, podobno kot pri sreči, bolj ko si želite biti dober človek, na večji odpor naletite. Poleg tega si ne morem pomagati, da name ne bi vplival spomin na mater, ki se je vpričo teže njene preproste dobrote na koncu življenja zdela izgubljena, zlomljena in prežeta z iracionalno krivdo. Ljudje, ki se preveč trudijo, da bi bili dobri, postanejo depresivni. In kot je poudaril Jon Ronson v nedavnem članku v The Guardianu, se tudi psihopati sami sebi pogosto zdijo zelo dobri.

Če bi o smislu življenja kdo vprašal mojega očeta, bi se ta namrščil in mu odgovoril, da je to neumno vprašanje, če bi pa vztrajali, bi verjetno izjavil kaj takšnega: »trdo delaj in imej čist nos«.

Imel pa je tudi še pomožno perspektivo, ki je grob ekvivalent misli Johna Stuarta Milla (če parafraziram): »delaj kar hočeš, dokler ne škoduješ komu drugemu.«

To se mi še danes zdi kot precej dober moto, čeprav ne pokrije povsem vseh osnov, kajti kot je razmišljal že Mill: »človek lahko povzroči zlo drugim ne le s svojimi dejanji, ampak tudi s svojim nedelovanjem.«

Če bi vprašali Walta Disneyja ali sklepali iz njegovih družinskih filmov, je odgovor običajno enak: »sledi svojemu srcu« ali »sledi svojim sanjam«. Zakaj? Ker lahko – očitno – naredite vse, kar si želite že s tem, da se za to odločite. Ta ameriška formulacija odgovora se mi zdi očitno napačna – vsi imamo svoje omejitve, ki jih moramo prepoznati – vendar pa je to zagotovo uporaben mobilizacijski mit. Sam tega odgovora svojim otrokom ne morem podati z resnim obrazom.

Morda bi bila najbolj priljubljena skeptična, sekularna angleška formulacija smisla življenja: »prebijaj se, izogibaj se udarcem in upaj na najboljše«. Ta formulacija ima prednost vsaj v tem, da namesto gole volje, Boga ali morale, upošteva tudi vpliv sreče in kaosa. To ni nujno navdihujoče sporočilo, vendar je iskreno.

Če bi Louisi odgovoril iz srca, bi ji morda rekel: »Louise, smisel življenja je, da se kot odrasel poskušaš vrniti k temu, kar boš v kratkem izgubila kot otrok.« To pomeni, da gledaš na svet z nezamegljeno jasnostjo nedolžnega duha – da si »tukaj, zdaj«. Ker življenje nima nič kaj več smisla kot ima smisel drevo ali simfonija. Otroci to razumejo instinktivno. Odrasli se tega morajo naučiti.

Tim Lott

Vir: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2014/nov/21/how-to-talk-to-children-about-the-meaning-of-life

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo in Pedagoški inštitut  vabijo na znanstveni sestanek z naslovom »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi«, ki bo potekal v soboto, 14.4.2018, na Pedagoški fakulteti v Kopru (Univerza na Primorskem), Cankarjeva ulica 5.

Program Filozofije za otroke (FZO), ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Matthew Lipman in se je uveljavil kot program, ki lahko pomembno prispeva k uresničevanju nekaterih bistvenih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja (kritičnost, ustvarjalnost, pluralnost, avtonomnost, demokratičnost), v Sloveniji ni novost. Že v devetdesetih letih smo se srečali s posameznimi poskusi uvajanja te prakse, ki temelji na samostojnem razmišljanju učencev, v naš šolski prostor. Pozneje, ko je prišlo do preoblikovanja zasnove osnovne šole, je ta program postal eden izmed izbirnih predmetov v novi devetletki. Poleg tega revija Filozofija na maturi in spletna stran Zofijini ljubimci že vrsto let ponujata strokovno platformo za izmenjavo idej, izkušenj in materiala, povezanega z izvajanjem tega programa, ne manjka pa tudi seminarjev, prevodov in monografskih publikacij, ki se ukvarjajo s to tematiko.

Kljub desetletnim izkušnjam, zanimanju za program in možnostim, ki so na voljo za njegovo izvedbo, pa se pogosto pojavljajo pomisleki, da je filozofija za otroke v Sloveniji še zmeraj v začetni fazi svojega razvoja in da bi za njeno vidnejšo prisotnost bilo potrebno storiti več. Predvsem se javlja potreba, da bi se strokovnjaki in učitelji, ki se ukvarjajo s FZO, še tesneje povezali, izmenjali izkušnje in posledično obogatili program. Slednjo nagovarja znanstveni sestanek z izvirnimi prispevki, ki se ukvarjajo tako s statusom FZO kot tudi s prakso in poznavanjem tega programa pri nas in na tujem.

PROGRAM:
10.00 – 10.30 Uvodni nagovor in otvoritev sestanka
10.30 – 11.00 Smiljana Gartner Dajmo otrokom glas s pomočjo FzO
11.00 – 11.30 Tanja Pihlar Otroci filozofirajo: o delavnicah v knjižnicah
11.30 – 12.00 Igor M. Ravnik Zakaj čakati do mature, da lahko filozofiram?
12.00 – 12.15 Odmor za kavo
12.15 – 12.45 Rudi Kotnik FzO v izobraževanje učiteljev
12.45 – 13.15 Ena Bissachi Zastavljanje ustrezno strukturiranih vprašanj pri pouku
13.15 – 13.45 Lucija Brečko Percepcija filozofije za otroke pri učiteljih razrednega pouka na osnovnih šolah na savinjskem
13.45 – 15.00 Odmor za kosilo
15.00 – 15.30 Marjan Šimenc Filozofija za otroke (FZO) in nasilje v šoli
15.30 – 16.00 Vojko Strahovnik in Mateja Centa Etika in filozofija za otroke – izkušnje mednarodnih projektov, rezultati in dobre prakse
16.00 – 16.30 Ana Marija Grum Filozofija za otroke: delo z začetno skupino
16.30 – 17.00 Robert Petrovič Neformalne spodbude na področju FZO v Sloveniji
17.00 – 17.15 Odmor za kavo
17.15 – 17.45 Boris Vezjak Koliko logičnega zmorejo otroci?
17.45 – 18.15 Doroteja Čebular Filozofija kot vzgoja za dobro življenje
18.15 – 19.00 Tomaž Grušovnik Filozofija za otroke in vzgoja za etiko mišljenja
19.00 – 19.30 Zaključna razprava in konec sestanka

Knjižica s programom in povzetki (PDF)

Programski odbor:
doc. dr. Tomaž Grušovnik, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (predsednik),
izr. prof. dr. Boris Vezjak, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo,
izr. prof. dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut
dr. Tanja Pihler

Organizacijski odbor:
Ena Bissachi (predsednica), Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta;
asist. Marko Gavriloski, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Šola, mišljenje in filozofija

Filozofija za otroke in kritično mišljenje

»Ob urah filozofije z otroki sem budila tudi svojo domišljijo. Zastavljala sem vprašanja in tiho razmišljala ob njihovih izraženih mislih. Presenetila me je njihova vztrajnost, brezmejna domišljija, nenavadne ideje in bogat besedni zaklad. Zanimivo so oblikovali vprašanja, pozneje pa so sledili prvi poskusi argumentacije in iskanja še drugih možnih rešitev problema. Opazila sem, da jim sam proces pedagoške ure zelo ugaja in da v njem uživajo.«

Lidija Šket Kamenšek

Iz vsebine:

Uvod – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Filozofija in otroci, Učenci in učenke o filozofiji za otroke; Filozofija gre v vrtec in malo šolo – Ana Marija Lukanc: Filozofija kot velika igra o svetu; Filozofija v osnovni šoli – Katarina Zahrastnik: Filozofsko raziskovanje s tretje ‐ in četrtošolci, Irena Šimenc Mihalič: Kje vse najdete filozofijo za otroke?, Lidija Šket Kamenšek: Newtonovo jabolko pri filozofiji za otroke, Mojca Štiglic, Marjeta Žumer: Filozofija za otroke kot izbirni predmet v zadnjem triletju; Dodatek – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Osnove programa, Filozofija na naši šoli, Evalvacijski vprašalnik, Zgodbe, Literatura

Povezava do knjige: Šola, mišljenje in filozofija: Filozofija za otroke in kritično mišljenje (PDF)

Uredila: Alenka Hladnik in Marjan Šimenc

Zbornik je leta 2008 izdal Pedagoški inštitut

Vir: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/21/sola-misljenje-in-filozofija/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 24. 1. 2017, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofiji še posebej namenjen vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 16. 11. 2017.

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik vprašala, kaj je to filozofija. Ugotovili smo, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije LAŽ ALI RESNICA, smo razmišljali o tem, zakaj in čemu ljudje lažejo, katere vrste laži poznamo, kako prepoznamo laž …; spoznali smo tudi nekaj pregovorov o laži. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Učiteljica Taja Užnik nam je prebrala tudi zgodbo Frana Milčinskega Laž in njen ženin.

Čeprav smo bili na 3. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše pravo malo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 1. b

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/933

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi

Vabilo na znanstveni sestanek

Vljudno vas vabimo, da se udeležite znanstvenega sestanka na temo filozofije za otroke, ki ga organizirajo Univerza na Primorskem – Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta in Pedagoški inštitut.

Enodnevni sestanek se bo odvijal 14.4. na Pedagoški fakulteti v Kopru, njegov namen pa je predstaviti pretekle izkušnje s FZO in hkrati razmisliti o izzivih, s katerimi se sooča program danes.

Zaželeni so vsi prispevki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s FZO in/ali s sodobnimi praksami filozofije, na sestanek pa so vabljeni tudi zainteresirani slušatelji.

Povzetke s predlogi za referate, ki naj bodo načrtovani za 20 minutni nastop (z naslovom in ključnimi besedami, skupaj do 1000 znakov s presledki, vključno z informacijo o morebitni matični instituciji in s kontaktnimi podatki) pošljite na elektronski naslov tomaz.grusovnik@pef.upr.si najpozneje do 18. februarja 2018. Obvestila o morebitnem sprejemu referata bodo udeležencem posredovana do 5. marca 2018. Za vsa ostala vprašanja se obrnite na navedeni elektronski naslov.

Več informacij lahko najdete v priloženem vabilu.

Vabilo (PDF)

Lep pozdrav in filozofskih izkušenj polno leto 2018!
doc. dr. Tomaž Grušovnik

Učiti otroke filozofijo? To je dobra ideja

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni in odprti.

V zadnjem času sem videl vrsto člankov v stilu »kako vam filozofija lahko pomaga«, ki so se osredotočali na dobre rezultate, ki jih študentje filozofije dosegajo na standardiziranih testih, na tržnost filozofskih veščin in impresiven potencial za zaslužek diplomantov filozofije. Videl sem naslove kot je: »Če želite uspeti v poslu, ne delajte diplome iz ekonomije. Raje študirajte filozofijo.« To se mi zdi čudno, ker kariera in komercialni uspeh sta najbolj postranski prednosti filozofije.

V času študija, ko sem bil o svoji prihodnji usmeritvi še negotov, sem naletel na nepozaben citat Alexa Pozdnyakova, študenta filozofije z druge strani sveta: »Ko me ljudje vprašajo zakaj sem izbral filozofijo, jim povem, da sem želel postati poklicno človeško bitje.«

Odlično, sem pomislil. To želim postati tudi jaz.

Od takrat me je usposabljanje na različnih delovnih mestih usposobilo za različne poklice, vendar nobeno usposabljanje ni oblikovalo moje človečnosti tako temeljito kot filozofija. Nobena druga disciplina ni navdahnila takšnega čudenja svetu, niti me ni opremila z orodji za razmišljanje, ki bi bila za uganke, s katerimi se soočamo kot človeška bitja, tako univerzalno uporabna.

Ko sem začel delati filozofske delavnice za osnovnošolce, sem hitro videl, da imajo tudi otroci že od zgodnjega otroštva sposobnost filozofskega spoznavanja. Spretni so pri igranju z idejami in gradnji na argumentih svojih sošolcev in sošolk. So neskončno radovedni, sprašujejo se o vrednotah (»kaj je najbolj dragocen predmet na svetu?«), metafiziki (»ali je Zemlja naključje?«), jeziku (»če so jamski ljudje govorili samo »ugh-ugh-ugh«, kako smo se naučili govoriti?«) in epistemologiji (»ker lahko sanjamo v sanjah, kako lahko vemo kdaj sanjamo?«).

V majhnih skupinah so razpravljali o umetni inteligenci, okoljski etiki, medvrstni komunikaciji in avtentičnosti v umetnosti. Razmišljali so o obstoju svobodne volje, o mejah znanja, o možnosti pravičnosti in neštetih drugih problemih iz zgodovine filozofske misli. Z neprestanim spraševanjem, izpodbijanjem in ocenjevanjem idej, so bili otroci sposobni sami ugotoviti, zakaj so nekateri argumenti neuspešni, drugi pa skrbno preiskavo prestanejo uspešno.

Študij filozofije spodbuja dvom brez obupa in samozavest brez napuha. Videl sem, kako so otroci zaradi tega postali bolj racionalni, skeptični in odprti, in videl sem jih komunicirati na bolj nepristranski in sodelovalen način. Kot je dejal nek desetletnik, »s filozofijo sem dejansko začel reševati argumente in probleme, kar deluje bolje kot nasilje ali karkoli drugega.«

Francoski pisatelj Michel de Montaigne je pred več kot 400 leti vprašal: »Ker je filozofija umetnost, ki nas uči kako živeti in ker se morajo otroci učiti živeti prav toliko, kot mi v drugih starostih, zakaj jih ne poučujemo filozofije?« Danes si moramo nujno zastaviti isto vprašanje.

Osrednje mesto teorije znanja na mednarodni maturi (globalno priznana diploma) priča o svetovnem spoštovanju pomena filozofije – discipline, ki je temelj vseh drugih akademskih disciplin. Naraščajoče mednarodno gibanje vabi mlade k filozofiranju v osnovnih šolah po ZDA, Veliki Britaniji in drugod po svetu – Avstralija pa pri tem zaostaja.

Čeprav je filozofija prisotna v učnem načrtu srednjih šol v večini avstralskih držav, široki filozofski raziskavi ali konkretnem poučevanju kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, čas v razredu posveti le malo osnovnih šol.

Če bi bila bolj široko sprejeta, bi lahko praksa filozofskega raziskovanja v osnovnih šolah naredila za učence šolanje veliko bolj smiselno in zanimivo. Vsekakor bi spodbujala razvoj utemeljenega argumentiranja in poglobljenega razmišljanja – spretnosti, na katerih temelji učenje na večini drugih področij (vključno s pismenostjo in računanjem) in ki so bistvenega pomena za odgovoren državljanski angažma.

Z napotitvijo otrok na pot filozofskega raziskovanja že v zgodnjem otroštvu, bi jim lahko ponudili nenadomestljiva darila: zavest o moralnih, estetskih in političnih razsežnostih življenja; sposobnost jasno artikulirati svoje misli in jih pošteno oceniti; in zaupanje v lastno neodvisno presojo in samoobvladovanje. Še več, zgodnji vstop v filozofski dialog bi spodbudil večje spoštovanje raznolikosti in globlje sočutje do izkušenj drugih, kot tudi ključno razumevanje kako uporabiti razum pri reševanju nesoglasij.

Ugodnosti za učence bi bile številne, če bi le učitelji filozofije v Avstraliji imeli dostop do ustreznega financiranja in institucionalne podpore. Takšno podporo nudijo dobrodelne organizacije, kot so Philosophy Foundation (Filozofska fundacija) v Veliki Britaniji in Squire Foundation (Fundacija Squire) v ZDA, ki so vodilne pri uvajanju filozofije v učne načrte osnovnih šol. Če finančnih sredstev za plačilo strokovnih filozofskih praktikov ali za ustrezno usposabljanje učiteljev ne bo na voljo, so naši otroci obsojeni na to, da se odrečejo številnim nagradam, ki jih obljublja filozofija – ali pa da trpijo spremenljive ravni strokovnosti, ki so značilne za številne prostovoljne izobraževalne programe.

Tukaj je nekaj za razmislek ob svetovnem dnevu filozofije: medtem ko akademski dosežki, kariera in finančni uspeh niso nepomembni, so to samo vidni sadovi filozofskega življenja. Skrito jedro je sestavljeno iz svobode, jasnih misli in strokovnega obvladovanja tega, kaj pomeni biti človek. To so lastnosti, ki bi jih morali privoščiti vsem našim otrokom, ne glede na to, kaj bodo postali, ko odrastejo.

Michelle Sowey

Vir: https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/nov/21/teaching-philosophy-to-children-its-a-great-idea

Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi)

Seminar za učitelje izbirnega predmeta FZO

Vabimo vas na seminar posodobitvenega programa profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju z naslovom »Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi)«, ki bo potekal 18. marca 2017 v Ljubljani.

Seminar je namenjen učiteljem izbirnega predmeta filozofija za otroke (kritično mišljenje, etična raziskovanja, jaz in drugi), osnovnošolskim učiteljem, učiteljem filozofije v gimnaziji. Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje.

Cilji programa:
• Poglobitev poznavanja etičnih vsebin pri filozofiji za otroke, nove metode dela pri filozofiji za otroke, medpredmetnost.

Predavatelja in teme:
• Kritično mišljenje kot šolski predmet in kot način dela v šoli – Marjan Šimenc
• Etično raziskovanje kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc
• Raziskovanje družbe kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc
• Skupinsko in individualno mišljenje v skupnosti raziskovanja – Marjan Šimenc

Pri izvajanju vseh tem bo sodelovala tudi Alenka Hladnik, soavtorica učnih načrtov za filozofijo za
otroke.

Obveznosti udeležencev: priprava učne ure in poročilo o izvedbi učne ure

Rok za prijavo je 8. 3. 2017.
Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom programa, morebitno gradivo pa boste prejeli na samem seminarju.

Kotizacija za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja znaša 47,42 EUR, za druge udeležence pa 94,84 EUR. V ceno je že vključen 22 % DDV. Odjave sprejemamo do 10.3.. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

POZOR!!
Način prijave je zgolj preko spletne aplikacije KATIS https://lim3.mss.edus.si/Katis/Uvodna.aspx
Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu cpi@ff.uni-lj.si ali na telefonski številki (01) 241 1048

Učenje filozofije kot zdravilo za našo družbo, ki ignorira resnico

Letos smo že tradicionalno tretji četrtek v mesecu novembru obeležili svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 z osrednjo prireditvijo, ki je letos prvič potekala v Mariboru in številnimi drugimi spremljevalnimi prireditvami, obeležujemo tudi v Sloveniji. Prav verjetno je, da o tem ne veste veliko, saj se mediji pri nas, z izjemo nekaj častnih izjem, ki jih je mogoče prešteti na prste ene roke, vsako leto prav posebej potrudijo, da ga ignorirajo. Pri tem bi si prav posebno kritiko zaslužila nacionalna radio-televizija, ki ima mandat, da informira prav o tovrstnih zapostavljenih, a za družbo dragocenih in pomembnih dogodkih. Da slovenske politike, ki je že tradicionalno nenaklonjena, da ne rečemo kar sovražna do filozofije, niti ne omenjamo posebej.

Na srečo ni povsod tako. Določen zgled glede tega bi si lahko vzeli že v republikah naše bivše skupne države, kjer so dan filozofije marsikje obeležili tudi na visoki politični ravni, še boljši zgled pa je letos ponudil irski predsednik Michael D. Higgins, ki je ob priložnosti dneva filozofije in sprejemu v svoji predsedniški rezidenci za novoustanovljeno organizacijo Philosophy Ireland, katere pokroviteljstvo je prevzela njegova žena Sabina Higgins, med drugim poudaril, da je poučevanje filozofije v šolah in njeno spodbujanje v družbi nujno potrebno, da je državljanom tako omogočeno »razlikovati med resničnim jezikom in iluzorno retoriko«. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad »anti-intelektualizmom, ki negotove in izključene ljudi hrani s populizmom«. Ob trditvah, da smo vstopili v družbo »onkraj resnice« je vprašal, kako lahko skupaj in posamično »v naših učilnicah, medijih in javnem prostoru prispevamo k vzdušju refleksije. Širjenje orodij, jezika in metod filozofske raziskave na vseh ravneh družbe, lahko ponudi pomembno komponento katerega koli usklajenega poskusa dolgoročnega in celovitega odziva na naše trenutne zagate. Poučevanje filozofije je eno izmed najmočnejših orodij, ki jih imamo na voljo, da otroke opolnomočimo, da se v vedno bolj kompleksnem, povezanem in negotovem svetu vedejo kot svobodni in odgovorni subjekti. Nova politika strahu, sovraštva in predsodkov zoper tiste, ki niso »kot mi« zahteva sposobnost za kritiko, ki jo lahko prinese zgodnja izpostavljenost tematikam in metodam filozofije.«

Predsednik Higgins je pozdravil uvedbo filozofije kot izbirnega predmeta v nedavni irski šolski reformi, vendar je hkrati predlagal, da je predmet treba še bolj vključiti v sistem irskega izobraževanja. »To bi seveda zelo olajšala vključitev filozofije kot rednega predmeta, katerega ocena se vpisuje v zaključna spričevala. Tudi odlično izvajanje premeta »politika in družba« ni ustrezen nadomestek za poučevanje filozofije kot samostojnega predmeta.« Filozofija za otroke po njegovem ponuja »privlačno pot do humanistične in živahne demokratične kulture« in je hkrati sredstvo za spodbujanje ljudi k spoštljivemu dialogu. »Pojav tako imenovanih »digitalnih kletk«, v katerih si ljudje ne dovolijo izzvati svojih prepričanj in celo predsodkov, je v odzivu na zadnje dogodke v ZDA in Evropi, postal predmet burnih razprav. Danes na internetu obstaja zelo veliko načinov dostopanja do informacij, ne da bi kdaj prišli v stik z ustrezno obveščanim novinarskim prispevkom. Zato je toliko bolj pomembno, da so naši otroci – vsi naši državljani – spodbujeni, da razmišljajo kritično in da ne reproducirajo zgolj informacij, s katerimi jih zalagajo vse številčnejši medijski viri. Prav tako je zelo pomembno, da se naučijo, da artikulirajo svoje misli in zanje ponudijo utemeljitev in da najdejo načine nestrinjanja brez zatekanja k verbalnemu ali fizičnemu nasilju.« Dodal je: »Verjamem, da so te vrline refleksije, kritične razsodnosti in etičnega raziskovanja tiste, ki so v sedanjem trenutku, ko se človeštvo sooča s povsem novimi globalnimi izzivi – od podnebnih sprememb do množičnih migracij – pridobile na nujnosti.« Če želimo doseči uresničevanje dogovorjenega na mednarodni ravni glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, potrebujemo nič manj kot spremembo v zavesti o naši soodvisnosti in novi skupni ranljivosti.«

Kako to, da podobnih sporočil ne beremo v naši medijih, še manj pa jih slišimo s strani predstavnikov naše oblasti?

Povzeto po: http://www.irishtimes.com/news/education/teach-philosophy-to-heal-our-post-truth-society-says-president-higgins-1.2875247