Svetovni dan filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

V sklopu kandidature za pridobitev naziva Unesco šola smo v torek, 19. 11. 2019, obeležili svetovni dan filozofije. Imeli smo t. i. dan odprtih vrat filozofije za otroke (FzO) – programa, ki se je začel razvijati v začetku sedemdesetih let v ZDA, njegov začetnik pa je Matthew Lipman. Namen programa je, da učenci skozi filozofski dialog/diskusijo razvijajo mišljenje oz. miselne postopke, kot so analiziranje, kategorizacija, konstruiranje hipotez, izpeljevanje, iskanje skritih predpostavk, primerjanje, razlikovanje, oblikovanje vprašanj ipd.

Ta dan smo v šolski knjižnici izvedli štiri šolske ure pouka FzO, in sicer z učenci 3. b, 4. a ter z dvema skupina učenk 7.-9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet filozofija za otroke. Naš gost je bil dr. Rudi Kotnik, profesor z oddelka za filozofijo Univerze v Mariboru, ki skrbi za razvoj FzO v okviru študija filozofije.

Ta dan smo z učenci razmišljali o filozofskih pojmih, kot so mišljenje/misli, pravica, krivda, smrt, nenadomestljivost.

Maja Vačun, mentorica

Vir in fotografije na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/svetovni-dan-filozofije/

FZO delavnica

Inter-kulturo, Avstrijski center za filozofijo z otroki in mladimi ter MKC vabijo na izobraževanje s priznano predavateljico Dr. Danielo G. Camhy.

Izobraževanje je namenjeno vsem, ki delate z otroki in bi želeli svoje delo obogatiti z uvajanjem filozofskega dialoga in na ta način spodbujati veščine kritičnega mišljenja otrok in reflektiranega soočanja s kompleksnostmi sveta. Predhodno znanje na področju filozofije ni potrebno.

Izobraževanje bo potekalo 19. novembra, med 16. in 19. uro v Kulturnem inkubatorju, na Koroški ulici 18 v Mariboru. Za zainteresirane udeležence bomo izobraževanje nadaljevali tudi 20. novembra.

Število udeležencev je omejeno, prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

Izobraževanje je brezplačno in bo potekalo v angleškem jeziku!

Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na izobraževanju.

Prijave na: info@inter-kulturo.si

Napotilo:
https://eduskills.plus/sl

Zloženka ob Svetovnem dnevu filozofije 2019

Zloženka 2019 (PDF)

Iz vsebine:

UNESCO in filozofija

Unesco, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v svojem delovanju, ki ima za cilj prispevati k miru s sodelovanjem držav na področju izobraževanja, zna­nosti in kulture, posebno pozornost posveča filozofiji. Zato je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Pri tem filozofijo razume kot človeško dejavnost, ki se ukvarja z vprašanji človeškega življenja in bistveno prispeva k krepitvi sposobnosti za samostojno mišljenje in presojanje, pa tudi kot šolo človeške solidarnosti in pripravljenosti za dialog.

Unesco je leta 1995 objavil pregled stanja filozofije z nas­lovom Philosophy and democracy in the world. Pregled je v naslovu opozoril na tesno povezanost med filozofijo in de­mokracijo. Živa in vitalna demokracija potrebuje filozofijo: za svojo utemeljitev, za refleksijo svoje vsebine, predvsem pa za svojo delovanje. Filozofija vsebuje bogato tradicijo, ki jo lahko razumemo kot zakladnico intelektualnih orodij, idej in koncep­tov. Ta dediščina nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo, in spremembe, ki smo jim izpostavljeni.

Poleg tega je filozofija tudi najstarejši vir interdisciplinarnega mišljenja. Naravno okolje filozofskega iskanja je preseganje disciplinarnih meja in primerjava različnih pristopov.

V tem smislu je filozofija šola svobode, saj spodbuja nenehno obnovo mišljenja. Njeno zdravilo proti intelektualni rutini, pravi Federico Mayor v svojem predgovoru k zgoraj navedenem delu, je kreacija novih konceptov. Drznite si imeti nove ideje, z aluzijo na Kantov drzni si vedeti, poziva Mayor. S tem opozori na pomembno vlogo filozofije: filozofija je bistvena za razvoj svobodnih državljanov. Spodbuja samostojno mišljenje, soočanje z različnimi trditvami in argumenti, spoštovanje mišlje­nja drugih, in predvsem spoštovanje avtoriteto razuma. S tem je filozofija šola svobode.

V tem smislu je srečevanje ob praznovanju svetovnega dneva filozofije prispevek tako k filozofiji kot tudi k demokraciji: ker slavi mišljenje vseh, ki se ga udeležujejo, in ker spodbuja svo­bodo v mišljenju. Vendar ta svoboda ni samovolja: ni v tem, da povemo, kar nam pade na pamet, temveč je sposobnost, da to, kar nam pade na pamet, poberemo in premislimo.

Predvsem pa se za tem skriva še ena razsežnost filozofije: etika odprtosti do sveta, želja videti, razumeti in premisliti skupaj z drugimi. Svoboda mišljenja ni samo svoboda, je tudi zaveza slediti razmisleku, upoštevati argumente, biti pripravljen spre­meniti svoje stališče, če se v razmisleku izkaže, da je to potreb­no. In filozofija je prostor, kjer se to pustolovščino spodbuja in omogoča.

Zaživel enoletni projekt filozofiranje z otroki

Od letošnjega marca v Kranju poteka projekt »Imej pogum, uporabljaj svojo glavo« za otroke v starosti 5 do 10 let, ki ga je finančno omogočila Mestna občina Kranj. Pomladanski sklop delavnic, ki jih izvaja dipl. filozofinja Tanja Pihlar, poteka na dveh lokacijah: v Kranjskih vrtcih – Enota Mojca (skupina 5. letnikov, vzgojiteljica Monika Traven) in v OŠ Jakoba Aljaža (1. razred, učiteljica Anja Lukančič, v času OPB ). Do zdaj smo ob slikanicah skupaj razmišljali o tem, kdo smo in po čem se razlikujemo med seboj, katere super moči imamo, kaj nas osrečuje in kdo vse so člani naše družine. Razmisleku po navadi sledi ustvarjanje. Nazadnje smo se pogovarjali o prijateljstvu; otroci iz prvega razreda so dognali, da je prijatelj nekdo, ki ga imamo radi, se z njim igramo, nam pomaga, mu lahko vse povemo, mu kaj podarimo in z njim delimo stvari, se z njim tudi kdaj skregamo, a se nato pobotamo, ker se imamo radi. Prijateljev imamo lahko veliko, tudi veliko najboljših prijateljev. Po koncu razmisleka smo ustvarjali zapestnice prijateljstva za najboljše prijatelje. Pomladanski sklop se počasi zaključuje, za jesen je načrtovan drugi sklop, ki bo potekal v novih skupinah.

Kako govoriti z otroki o smislu življenja

Hči mi je postavila to prastaro vprašanje – kakšen je smisel vsega?

Prejšnji dan me je moja osemletna hčerka Louise med drugače povsem nedolžnim sprehodom po parku vprašala »kakšen je smisel?«. »Smisel česa?«, sem vprašal.

»Saj veš. Življenja. Vsega.«

Vprašanje je postavila veselo brez sledi kakšnega eksistencialnega obupa. Odpravil sem jo z nekakšnim zenovskim tropom – »smisel življenja je živeti« ali nekaj podobnega. Toda vprašanje mi ni dalo miru.

Mati mi je pripovedovala, da je smisel življenja biti srečen, vendar pa kakorkoli dobronamerno  je to bilo, se mi ni zdelo kot posebej koristen nasvet. Nasvet sem vsekakor upošteval, vendar pa bolj ko sem zasledoval »srečo«, bolj se mi je zdelo, da se mi izmika. Izkazalo se je, da sreča ni nekaj, kar lahko lovimo in ujamemo kot kakšno potuhnjeno žival.

Drugi starši bi morda lahko ponudili drugačne odgovore. »Služiti Bogu« bi bila rešitev za religiozno usmerjene, čeprav obstaja toliko bogov, ki jim lahko služimo, kot načinov, kako jim lahko služimo. Če želite služiti Budi ali Jezusu si boste morda prizadevali biti sočutni – vendar pa ali ljudje postanejo sočutni že s tem, da poskušajo biti takšni? Ali pa je vaša definicija »dobrega« morda prizadevanje za džihad, kot je to očitno za nekatere mlade Britance. Ne, mislim, da tega odgovora ne gre iskati pri Bogu.

Ali je smisel življenja biti dober človek? Toda, podobno kot pri sreči, bolj ko si želite biti dober človek, na večji odpor naletite. Poleg tega si ne morem pomagati, da name ne bi vplival spomin na mater, ki se je vpričo teže njene preproste dobrote na koncu življenja zdela izgubljena, zlomljena in prežeta z iracionalno krivdo. Ljudje, ki se preveč trudijo, da bi bili dobri, postanejo depresivni. In kot je poudaril Jon Ronson v nedavnem članku v The Guardianu, se tudi psihopati sami sebi pogosto zdijo zelo dobri.

Če bi o smislu življenja kdo vprašal mojega očeta, bi se ta namrščil in mu odgovoril, da je to neumno vprašanje, če bi pa vztrajali, bi verjetno izjavil kaj takšnega: »trdo delaj in imej čist nos«.

Imel pa je tudi še pomožno perspektivo, ki je grob ekvivalent misli Johna Stuarta Milla (če parafraziram): »delaj kar hočeš, dokler ne škoduješ komu drugemu.«

To se mi še danes zdi kot precej dober moto, čeprav ne pokrije povsem vseh osnov, kajti kot je razmišljal že Mill: »človek lahko povzroči zlo drugim ne le s svojimi dejanji, ampak tudi s svojim nedelovanjem.«

Če bi vprašali Walta Disneyja ali sklepali iz njegovih družinskih filmov, je odgovor običajno enak: »sledi svojemu srcu« ali »sledi svojim sanjam«. Zakaj? Ker lahko – očitno – naredite vse, kar si želite že s tem, da se za to odločite. Ta ameriška formulacija odgovora se mi zdi očitno napačna – vsi imamo svoje omejitve, ki jih moramo prepoznati – vendar pa je to zagotovo uporaben mobilizacijski mit. Sam tega odgovora svojim otrokom ne morem podati z resnim obrazom.

Morda bi bila najbolj priljubljena skeptična, sekularna angleška formulacija smisla življenja: »prebijaj se, izogibaj se udarcem in upaj na najboljše«. Ta formulacija ima prednost vsaj v tem, da namesto gole volje, Boga ali morale, upošteva tudi vpliv sreče in kaosa. To ni nujno navdihujoče sporočilo, vendar je iskreno.

Če bi Louisi odgovoril iz srca, bi ji morda rekel: »Louise, smisel življenja je, da se kot odrasel poskušaš vrniti k temu, kar boš v kratkem izgubila kot otrok.« To pomeni, da gledaš na svet z nezamegljeno jasnostjo nedolžnega duha – da si »tukaj, zdaj«. Ker življenje nima nič kaj več smisla kot ima smisel drevo ali simfonija. Otroci to razumejo instinktivno. Odrasli se tega morajo naučiti.

Tim Lott

Vir: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2014/nov/21/how-to-talk-to-children-about-the-meaning-of-life

Posnetki dveh posvetov o poučevanju filozofije

V aprilu sta na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na oddelku za filozofijo Univerze v Mariboru potekla posveta posvečena pedagoškemu delu na področju poučevanja FZO in predmeta filozofija. Na spodnjih povezavah so dosegljivi posnetki in kratki povzetki predstavitev:

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi
http://ucilnica.zofijini.net/2018/04/16/filozofija-za-otroke-pretekle-izkusnje-prihodnji-izzivi/

Kdo je dobra učiteljica ali dober učitelj filozofije?
http://zofijini.net/kdo-je-dobra-uciteljica-ali-dober-ucitelj-filozofije/

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo in Pedagoški inštitut  vabijo na znanstveni sestanek z naslovom »Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi«, ki bo potekal v soboto, 14.4.2018, na Pedagoški fakulteti v Kopru (Univerza na Primorskem), Cankarjeva ulica 5.

Program Filozofije za otroke (FZO), ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Matthew Lipman in se je uveljavil kot program, ki lahko pomembno prispeva k uresničevanju nekaterih bistvenih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja (kritičnost, ustvarjalnost, pluralnost, avtonomnost, demokratičnost), v Sloveniji ni novost. Že v devetdesetih letih smo se srečali s posameznimi poskusi uvajanja te prakse, ki temelji na samostojnem razmišljanju učencev, v naš šolski prostor. Pozneje, ko je prišlo do preoblikovanja zasnove osnovne šole, je ta program postal eden izmed izbirnih predmetov v novi devetletki. Poleg tega revija Filozofija na maturi in spletna stran Zofijini ljubimci že vrsto let ponujata strokovno platformo za izmenjavo idej, izkušenj in materiala, povezanega z izvajanjem tega programa, ne manjka pa tudi seminarjev, prevodov in monografskih publikacij, ki se ukvarjajo s to tematiko.

Kljub desetletnim izkušnjam, zanimanju za program in možnostim, ki so na voljo za njegovo izvedbo, pa se pogosto pojavljajo pomisleki, da je filozofija za otroke v Sloveniji še zmeraj v začetni fazi svojega razvoja in da bi za njeno vidnejšo prisotnost bilo potrebno storiti več. Predvsem se javlja potreba, da bi se strokovnjaki in učitelji, ki se ukvarjajo s FZO, še tesneje povezali, izmenjali izkušnje in posledično obogatili program. Slednjo nagovarja znanstveni sestanek z izvirnimi prispevki, ki se ukvarjajo tako s statusom FZO kot tudi s prakso in poznavanjem tega programa pri nas in na tujem.

PROGRAM:
10.00 – 10.30 Uvodni nagovor in otvoritev sestanka
10.30 – 11.00 Smiljana Gartner Dajmo otrokom glas s pomočjo FzO
11.00 – 11.30 Tanja Pihlar Otroci filozofirajo: o delavnicah v knjižnicah
11.30 – 12.00 Igor M. Ravnik Zakaj čakati do mature, da lahko filozofiram?
12.00 – 12.15 Odmor za kavo
12.15 – 12.45 Rudi Kotnik FzO v izobraževanje učiteljev
12.45 – 13.15 Ena Bissachi Zastavljanje ustrezno strukturiranih vprašanj pri pouku
13.15 – 13.45 Lucija Brečko Percepcija filozofije za otroke pri učiteljih razrednega pouka na osnovnih šolah na savinjskem
13.45 – 15.00 Odmor za kosilo
15.00 – 15.30 Marjan Šimenc Filozofija za otroke (FZO) in nasilje v šoli
15.30 – 16.00 Vojko Strahovnik in Mateja Centa Etika in filozofija za otroke – izkušnje mednarodnih projektov, rezultati in dobre prakse
16.00 – 16.30 Ana Marija Grum Filozofija za otroke: delo z začetno skupino
16.30 – 17.00 Robert Petrovič Neformalne spodbude na področju FZO v Sloveniji
17.00 – 17.15 Odmor za kavo
17.15 – 17.45 Boris Vezjak Koliko logičnega zmorejo otroci?
17.45 – 18.15 Doroteja Čebular Filozofija kot vzgoja za dobro življenje
18.15 – 19.00 Tomaž Grušovnik Filozofija za otroke in vzgoja za etiko mišljenja
19.00 – 19.30 Zaključna razprava in konec sestanka

Knjižica s programom in povzetki (PDF)

Programski odbor:
doc. dr. Tomaž Grušovnik, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (predsednik),
izr. prof. dr. Boris Vezjak, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo,
izr. prof. dr. Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut
dr. Tanja Pihler

Organizacijski odbor:
Ena Bissachi (predsednica), Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta;
asist. Marko Gavriloski, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Šola, mišljenje in filozofija

Filozofija za otroke in kritično mišljenje

»Ob urah filozofije z otroki sem budila tudi svojo domišljijo. Zastavljala sem vprašanja in tiho razmišljala ob njihovih izraženih mislih. Presenetila me je njihova vztrajnost, brezmejna domišljija, nenavadne ideje in bogat besedni zaklad. Zanimivo so oblikovali vprašanja, pozneje pa so sledili prvi poskusi argumentacije in iskanja še drugih možnih rešitev problema. Opazila sem, da jim sam proces pedagoške ure zelo ugaja in da v njem uživajo.«

Lidija Šket Kamenšek

Iz vsebine:

Uvod – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Filozofija in otroci, Učenci in učenke o filozofiji za otroke; Filozofija gre v vrtec in malo šolo – Ana Marija Lukanc: Filozofija kot velika igra o svetu; Filozofija v osnovni šoli – Katarina Zahrastnik: Filozofsko raziskovanje s tretje ‐ in četrtošolci, Irena Šimenc Mihalič: Kje vse najdete filozofijo za otroke?, Lidija Šket Kamenšek: Newtonovo jabolko pri filozofiji za otroke, Mojca Štiglic, Marjeta Žumer: Filozofija za otroke kot izbirni predmet v zadnjem triletju; Dodatek – Marjan Šimenc, Alenka Hladnik: Osnove programa, Filozofija na naši šoli, Evalvacijski vprašalnik, Zgodbe, Literatura

Povezava do knjige: Šola, mišljenje in filozofija: Filozofija za otroke in kritično mišljenje (PDF)

Uredila: Alenka Hladnik in Marjan Šimenc

Zbornik je leta 2008 izdal Pedagoški inštitut

Vir: http://ucilnica.zofijini.net/2018/02/21/sola-misljenje-in-filozofija/

Ledinski unescovci obeležili dan filozofije

V sredo, 24. 1. 2017, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofiji še posebej namenjen vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 16. 11. 2017.

Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik vprašala, kaj je to filozofija. Ugotovili smo, da je to ljubezen do modrosti.

Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije LAŽ ALI RESNICA, smo razmišljali o tem, zakaj in čemu ljudje lažejo, katere vrste laži poznamo, kako prepoznamo laž …; spoznali smo tudi nekaj pregovorov o laži. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Učiteljica Taja Užnik nam je prebrala tudi zgodbo Frana Milčinskega Laž in njen ženin.

Čeprav smo bili na 3. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše pravo malo filozofiranje.

Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 1. b

Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole

Vir: http://www.o-ledina.si/novice/933

Filozofija za otroke: pretekle izkušnje, prihodnji izzivi

Vabilo na znanstveni sestanek

Vljudno vas vabimo, da se udeležite znanstvenega sestanka na temo filozofije za otroke, ki ga organizirajo Univerza na Primorskem – Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta in Pedagoški inštitut.

Enodnevni sestanek se bo odvijal 14.4. na Pedagoški fakulteti v Kopru, njegov namen pa je predstaviti pretekle izkušnje s FZO in hkrati razmisliti o izzivih, s katerimi se sooča program danes.

Zaželeni so vsi prispevki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s FZO in/ali s sodobnimi praksami filozofije, na sestanek pa so vabljeni tudi zainteresirani slušatelji.

Povzetke s predlogi za referate, ki naj bodo načrtovani za 20 minutni nastop (z naslovom in ključnimi besedami, skupaj do 1000 znakov s presledki, vključno z informacijo o morebitni matični instituciji in s kontaktnimi podatki) pošljite na elektronski naslov tomaz.grusovnik@pef.upr.si najpozneje do 18. februarja 2018. Obvestila o morebitnem sprejemu referata bodo udeležencem posredovana do 5. marca 2018. Za vsa ostala vprašanja se obrnite na navedeni elektronski naslov.

Več informacij lahko najdete v priloženem vabilu.

Vabilo (PDF)

Lep pozdrav in filozofskih izkušenj polno leto 2018!
doc. dr. Tomaž Grušovnik