Eksperiment

V FZO učilnici je na voljo nova vaja, ki jo je po avstrijski predlogi dr. Daniele G. Camhy, prevedla in pripravila dr. Tanja Pihlar. Vaja nagovarja osrednjo temo letošnjega Dneva filozofije, naš odnos do umetne inteligence. Do vaje lahko dostopate in jo uporabite na naslednji povezavi: http://ucilnica.zofijini.net/2020/11/10/eksperiment/

Vir: Daniela G. Camhy (ur.), Von kleinen Mäusen und großen Gedanken. Philosophische Nachdenkgeschichten, Österreichische Gesellschaft für Kinderphilosophie, Graz 2000.

Filozofija za otroke

Okrogla miza in filmski večer posvečen programu filozofija za otroke (FZO) v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokumentarna obzorja

AGD Gustaf in Društvo za razvoj humanistike vas v ponedeljek, 29. 6. 2020, ob 18 uri, vabita v dvorano Gustaf (KC Pekarna, Maribor) na prvi večer v sklopu novega cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokumentarna obzorja«, ki bo ob tej priložnosti posvečen pedagoškemu programu filozofija za otroke. Na okrogli mizi bodo sodelovali strokovnjaki s področja izobraževanja in filozofije: dr. Marjan Šimenc, dr. Bojan Borstner, Maja Vačun in dr. Tomaž Grušovnik. Okroglo mizo bo povezovala Aleksandra Goropevšek.

Več na: http://zofijini.net/dogodek/filozofija-za-otrok

Razmišljamo skupaj

Delavnice za otroke ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije

Ob letošnjem svetovnem dnevu so v Knjižnici Medvode, Mestni knjižnici Kranj in Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka potekale tri delavnice za otroke po programu filozofiranje z otroki.

19. novembra se je v pravljični sobici v Knjižnici Medvode zbralo kar lepo število otrok. Najprej smo skupaj prebrali slikanico “Maks in superjunaki” avtorice Rocio Bonille, nato pa smo pobliže raziskali, katere superjunake poznamo – tudi v našem resničnem življenju – ter katere supermoči in sposobnosti imajo. Še posebej nas je zanimalo, kaj so supermoči in kako jih lahko dobimo – prevladalo je mnenje, da nam jih podeli čarovnik s čarobno paličico. Odkrili smo, da jih imamo lahko več različnih moči in da jih ne moremo izgubiti. Razmisleku je sledilo ustvarjanje – otroci so narisali svoje superjunake.

21. novembra smo v Mestni knjižnici Kranj raziskovali, kaj pravzaprav so ideje. Prebrali smo slikanico „Kaj storiš z idejo?“ znanega ameriškega avtorja Kobija Yamade in ugotovili, da so ideje nekaj, kar imamo v glavi. Porodijo se lahko vsakomur od nas, uresničimo jih lahko na različne načine.

28. novembra smo v pravljični sobici Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka ob filozofski zgodbici “Eksperiment”, ki je nastala izpod peresa graške filozofinje Daniele Camhy, razmišljali o tem, kakšne so podobnosti med ljudmi in roboti – ali roboti lahko mislijo, se z njimi lahko pogovarjamo in ali so lahko nemara tudi naši prijatelji.

Ob tej priložnosti sem za otroke pripravila različna filozofska vprašanja na listih, na katere so odgovarjali. Na Otroškem oddelku Mestne knjižnice Kranj smo uredili poseben kotiček za razmišljanje. Pripravili smo tudi manjšo razstavo slikanic in knjižnih del o filozofiji za otroke. Razstavili smo tudi nekaj izdelkov, ki so jih otroci naredili v okviru delavnic po programu filozofiranje z otroki med letošnjim počitniškim varstvom v Medgeneracijskem centru Kranj.

Nekaj odgovorov otrok:

Ali roboti lahko mislijo?

  • Roboti lahko mislijo, ker so tako zgrajeni. (Lana, 5 let)
  • Ne morejo, ker nimajo možganov. (Lejla, 6 let)
  • Ne, ker so igrače in se lahko igraš z njim. (Nia, 5 let)

Ali moramo vedno govoriti resnico?

  • Zato, da nam ne zraste nos. (Nia, 5 let)

Kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje enaki?

  • Če bi bili vsi ljudje enaki, bi bilo na svetu dolgočasno. Vsi ljudje bi bili podobni in na splošno bi se ukvarjali z enakimi stvarmi. (Tinkara, 8 let)

Zakaj imajo stvari imena?

  • Zato, da se ločijo. (Nejc, 8 let)

Tanja Pihlar

Svetovni dan filozofije 2019: prevrednotimo vrednote

Letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije, ki je potekal 21. novembra 2019 v Kopru, v dvorani sv. Frančiška Asiškega, se je udeležilo več kot 250 učencev, dijakov, študentov in učiteljev ter ljudi, ki jih zanima usoda družbe in planeta. Trije filozofi Smiljana Gartner, Tomaž Grušovnik in Gorazd Brne so se odzivali na pobude otrok in mladine iz cele Slovenije, zbrane tudi v knjigi Kakšno Slovenijo si želim.

Svetovni dan filozofije 2019 je bil posvečen širši temi prevrednotenja vrednot. Praznuje se ga že vrsto let, njegov namen pa je opozoriti na pomen filozofije za živo in vitalno demokracijo ter njeno interdisciplinarno naravnanost, ki spodbuja svobodno in kritično razmišljanje. Letos je bila še posebej poudarjena filozofija za otroke, ki kot program ne spodbuja učenja na pamet, temveč samostojno razmišljanje otrok, pripravljenost za dialog ter vzgojo za demokratični značaj. Slednje je še posebej pomembno, saj so prav mladi nosilci bodočih družbenih sprememb, s tem pa tudi prevrednotenja vrednot kot osrednje teme letošnjega Unescovega svetovnega dneva filozofije.

Prevrednotenje vrednot spada k širši temi etike. Ta pa si kot tradicionalna filozofska disciplina zastavlja vprašanje o podobi srečnega življenja, poti, kako ga dosežemo, pravičnosti in posameznikovih dolžnostih. Med ključne moralne pojme pa spadajo tudi vrednote. Te razkrivajo, kaj nam je v življenju zares pomembno. V geslu “Pravica za vse!” sta tako denimo izpostavljeni pravičnost in enakost. Vrednote so vedno odvisne od žive družbe in posameznikov, ki jo sestavljajo, pa tudi od okolja, v katerem živimo. Ker smo danes priča ritmu hitrih sprememb, se spreminjajo tudi vrednote in odnos do njih. Zato se Dan filozofije 2019 posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi novim razmeram ter kako naj jih prevrednotimo. V kolikšni meri naj torej novi izzivi, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje števila delovnih mest zaradi avtomatizacije, nove biotehnologije, selitve prebivalstva itn. vplivajo na spreminjanje naših vrednot?

Na pobudo organizatorjev  dogodka, Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete, Slovenske nacionalne komisije za Unesco, Pedagoškega inštituta, Slovenskega filozofskega društva in Društva Jasa so se dogodka udeležili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica, Gimnazije Celje – center, Gimnazije Slovenske Konjice, Gimnazije Koper in učenci Osnovne šole Elvire Vatovec Prade Koper, Osnovne šole Oplotnice, Osnovne šole Matije Čopa Kranj, Osnovne šole Livade ter študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Dogodek so s kratkim dokumentarnim filmom o dojemanju vrednot mladih popestrili dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica.

Z nagovori so prisotne pozdravi prorektor Univerze na Primorskem prof. dr. Štefko Miklavič, podžupanja Mestne občine Koper gospa Olga Franca in v imenu Slovenske nacionalne komisije za UNESCO prof. dr. Marjan Šimenc, ki so izpostavili pomen dneva filozofije in etike za družbo.

Anja Curk Repič

Vir: https://upbudi.upr.si/si/z-univerze/5433-svetovni-dan-filozofije-2019-prevrednotimo-vrednote

Filozofija je tesno povezana z demokracijo

Temeljne vrednote se ne spreminjajo, vprašanje pa je, katerim družba daje prednost

»Filozofija je tesno povezana z demokracijo, saj zahteva ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo in misli tudi argumentirajo ter prisluhnejo nasprotnim mnenjem,« meni filozof Marjan Šimenc, ki poučuje tako na pedagoški kot filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa je glavni snovalec slovenskega praznovanja Unescovega svetovnega dneva filozofije. Letošnja tema je »prevrednotenje vrednot«.

»Ko 21. novembra praznujemo dan filozofije, praznujemo tudi dan biologije, psihologije, fizike, saj imajo vse te vede vir pri starogrškem filozofu Aristotelu,« omeni Šimenc. Letos izbrana tema se posveča vprašanju, ali bi morali vrednote spremeniti in jih prilagoditi razmeram v družbi – in koliko na to vplivajo novi izzivi, kot so podnebne spremembe, nove tehnologije in selitve prebivalstva.

»To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja.«
Marjan Šimenc, filozof

Navede dva primera prevrednotenja vrednot iz svojih izkušenj. Prvi se nanaša na njegov predlog izpred desetih let, s katerim se je obrnil na Darka Štrajna, takratnega predsednika Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Vprašal ga je, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. »On pa me je vprašal, zakaj v Sloveniji ne zaznamujemo dneva filozofije. S tem mi je nazorno sporočil, da lahko tudi sam kaj ukrenem, da bi se stvari spremenile,« pojasni.

Otroci in filozofija

Drugi primer prevrednotenja vrednot, na katerega opozori Šimenc, je preučitev lastnih stališč, ki nam jih je na življenjski poti vsilila družba. »To ni le vprašanje za filozofe, ampak za vse nas, ki smo se nehali spraševati kot otroci in začeli prevzemati druga mnenja. Tedaj nimamo mi stališča, ampak ima stališče nas,« pove. Otrok pri petih ali šestih letih je najbolj radoveden in s svojimi nedolžnimi vprašanji včasih spravlja starše v zadrego, pozneje, v šoli, pa dobi še preveč odgovorov, o katerih se sploh ni spraševal. Tudi to je morda razlog, razmišlja, da po izteku radovednih otroških let človek vse bolj povzema nekaj, kar sploh ni »njegovo«.

Ameriški filozof Matthew Lipman, začetnik gibanja filozofija za otroke, je v 70. letih prejšnjega stoletja zaradi skrb vzbujajoče intelektualne zaspanosti študentov, s katerimi se je srečeval na svojih predavanjih, želel spodbuditi negovanje kritičnega razmišljanja že pri otrocih. Prav otrok je bil tudi tisti, ki si je v pravljici Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena upal zavpiti: Cesar je nag!

Podobni so bili vzgibi organizatorjev okrogle mize s tremi filozofi, ki so jo na dan filozofije priredili za mlado občinstvo v koprski dvorani sv. Frančiška Asiškega. Pobudniki so bili na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim filozofskim društvom in društvom Jasa. Poglede otrok in mladostnikov, zbranih v knjigi Kakšno Slovenijo si želim, so pokomentirali in dodatno osvetlili Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica. V občinstvu pa so sedeli pretežno srednješolci.

Mladi za boljši svet

»Prijateljstvo, družina, ljubezen, odnos do soljudi in narave« so bile najpogosteje navedene vrednote dijakov Gimnazije Ilirska Bistrica, ki so o tem posneli video z animirano vsebino. Ta je v nasprotju z besedami dijakov prikazovala egoističnega posameznika, ki si svet skuša podrediti za lastne potrebe, na koncu pa ga to pripelje v lasten propad – saj kot kralj sede na prestol na vrhu gore odpadkov.

2033
prispevkov na temo Kakšno Slovenijo si želim so prispevali mladi. Zbrane misli so bile osnova za pogovor na temo »prevrednotimo vrednote« v koprski dvorani sv. Frančiška.

»Težava je, da se otroke v izobraževalnem procesu sili v individualno dokazovanje in razvoj, ko pridejo na delovno mesto, pa se od njih zahteva timsko delo. Po eni strani smo virtualno povezani z ogromno ljudmi, po drugi pa smo osamljeni. Kaj je zdaj prav? Odgovor je, da ni dober ne ekstremni egoizem ne ekstremni altruizem, treba pa je najti pravo ravnotežje, zunaj skrajnosti,« meni filozofinja Smiljana Gartner. Težava sodobnega časa je po njenem tudi, da imajo otroci vse premalo časa, da bi razmišljali in s tem razvijali kritično mišljenje.

»Dijaki so v videu opozorili, da jim je pomembna tudi okoljska etika. Ne gre le za skrb za prihodnje generacije, ampak tudi za druga živa bitja,« pravi filozof Tomaž Grušovnik in to poveže s sodobno okoljsko filozofijo in zavzemanjem za boj proti podnebnim spremembam z najstniško aktivistko Greto Thunberg na čelu. »Pa nas bodo odrasli poslušali, nas sploh jemljejo resno?« je zanimalo dijakinjo iz občinstva. Grušovnik ji je odgovoril, da je vsako dejanje ali upor veliko več vreden od tega, da ne storimo ničesar. Poleg tega so protesti, ki se jih udeležujejo mladi, pomembno urjenje na poti do aktivnih državljanov, ki so pogoj za delovanje demokracije.

»Strašljivo pa je, da se vsi s tem strinjamo in da podnebnim protestom nihče ne nasprotuje, se pravi, da se tudi tisti, proti katerim mladi in okoljsko ozaveščeni ljudje protestirajo, ne počutijo ogroženih in s tem niso motivirani, da bi kar koli spremenili,« je poudarila Gartnerjeva.

125
osnovnih in srednjih šol je sodelovalo pri projektu Kakšno Slovenijo si želim.

»Pravi izziv ni, ali imamo filozofski okvir, da si postavljamo vprašanja o novih vrednotah, ampak ali smo jih pripravljeni uresničevati ter se odreči delu trenutnega blagostanja,« je izpostavil filozof Gorazd Brne, ki je bil obenem mentor ilirskobistriškim dijakom pri pripravi videa na temo vrednot. »Mladi trenutno imajo voljo spremeniti svet na bolje. Enako kot so se pred 50 leti zbrali v Woodstocku in opozorili na svoje vrednote, ki so se razlikovale od tistih, ki so jih gojili njihovi starši,« je pripomnil. Sogovorniki so se sicer strinjali, da se osnovne vrednote s časom ne spreminjajo – in bodo takšne ostale še v prihodnjih stoletjih. Vprašanje je le, katerim bo družba v posameznih obdobjih dajala prednost.

Nataša Čepar

Vir: https://www.delo.si/kultura/razno/filozofija-je-tesno-povezana-z-demokracijo-252779.html

Svetovni dan filozofije na OŠ Šalek Velenje

V šolskem letu 2019/2020 smo na OŠ Šalek Velenje učenkam in učencem predmetne stopnje prvič ponudili Filozofijo za otroke (v nadaljevanju: FzO) v obliki interesne dejavnosti. Na naših srečanjih, ki se godijo vsak petek ob pol osmih zjutraj, si zastavljamo različna in zelo zanimiva filozofska vprašanja. Z njimi prebujamo domišljijo, radovednost, ustvarjalnost. Kot pravi filozofi se z raziskovanjem, prebiranjem filozofske literature in čudenjem podajamo v svet filozofije, v pogovorih pa se učimo zagovarjati svoja stališča tako, da smo med seboj spoštljivi.

Tako smo letos na šoli tudi prvič obeležili svetovni dan filozofije. Mentorica interesne dejavnosti FzO  je v četrtek, 21. 11. 2019, po šolskem radiu prebrala daljšo objavo, kjer je predstavila temo letošnjega dneva filozofije – Prevrednotimo vrednote. Prav vse, tudi učiteljice in učitelje, je povabila, da se pridružijo razpravi na omenjeno temo v sklopu interesne dejavnosti. V petek, 22. 11. 2019, nas je bilo v učilnici več kot običajno, saj so se nam pridružile učiteljice, učitelji pa tudi gospa ravnateljica. Po uvodni predstavitvi filozofije kot vede in programa FzO, smo odprli vprašanja o vrednotah – kaj vrednote so, kakšne so naše vrednote, ali se vrednote spreminjajo in kaj so razlogi za to, kako podnebne spremembe, robotizacija, avtomatizacija delovnih mest, selitve in migracije vplivajo na naše vrednote … S podobnimi vprašanji so se ukvarjale tudi učenke in učenci 7. razreda, ki so na temo Prevrednotimo vrednote pripravili pano na šolskem hodniku.

Naše srečanje ob svetovnem dnevu filozofije 2019 smo zaključili s sklepom, da je poklic filozofa tisti, ki bo krojil prihodnost.

            Mentorica Zala Krajnc

Svetovni dan filozofije na OŠ Selnica ob Dravi

V sklopu kandidature za pridobitev naziva Unesco šola smo v torek, 19. 11. 2019, obeležili svetovni dan filozofije. Imeli smo t. i. dan odprtih vrat filozofije za otroke (FzO) – programa, ki se je začel razvijati v začetku sedemdesetih let v ZDA, njegov začetnik pa je Matthew Lipman. Namen programa je, da učenci skozi filozofski dialog/diskusijo razvijajo mišljenje oz. miselne postopke, kot so analiziranje, kategorizacija, konstruiranje hipotez, izpeljevanje, iskanje skritih predpostavk, primerjanje, razlikovanje, oblikovanje vprašanj ipd.

Ta dan smo v šolski knjižnici izvedli štiri šolske ure pouka FzO, in sicer z učenci 3. b, 4. a ter z dvema skupina učenk 7.-9. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet filozofija za otroke. Naš gost je bil dr. Rudi Kotnik, profesor z oddelka za filozofijo Univerze v Mariboru, ki skrbi za razvoj FzO v okviru študija filozofije.

Ta dan smo z učenci razmišljali o filozofskih pojmih, kot so mišljenje/misli, pravica, krivda, smrt, nenadomestljivost.

Maja Vačun, mentorica

Vir in fotografije na: https://www.o-selnica.mb.edus.si/svetovni-dan-filozofije/

FZO delavnica

Inter-kulturo, Avstrijski center za filozofijo z otroki in mladimi ter MKC vabijo na izobraževanje s priznano predavateljico Dr. Danielo G. Camhy.

Izobraževanje je namenjeno vsem, ki delate z otroki in bi želeli svoje delo obogatiti z uvajanjem filozofskega dialoga in na ta način spodbujati veščine kritičnega mišljenja otrok in reflektiranega soočanja s kompleksnostmi sveta. Predhodno znanje na področju filozofije ni potrebno.

Izobraževanje bo potekalo 19. novembra, med 16. in 19. uro v Kulturnem inkubatorju, na Koroški ulici 18 v Mariboru. Za zainteresirane udeležence bomo izobraževanje nadaljevali tudi 20. novembra.

Število udeležencev je omejeno, prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.

Izobraževanje je brezplačno in bo potekalo v angleškem jeziku!

Udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na izobraževanju.

Prijave na: info@inter-kulturo.si

Napotilo:
https://eduskills.plus/sl

Zloženka ob Svetovnem dnevu filozofije 2019

Zloženka 2019 (PDF)

Iz vsebine:

UNESCO in filozofija

Unesco, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v svojem delovanju, ki ima za cilj prispevati k miru s sodelovanjem držav na področju izobraževanja, zna­nosti in kulture, posebno pozornost posveča filozofiji. Zato je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Pri tem filozofijo razume kot človeško dejavnost, ki se ukvarja z vprašanji človeškega življenja in bistveno prispeva k krepitvi sposobnosti za samostojno mišljenje in presojanje, pa tudi kot šolo človeške solidarnosti in pripravljenosti za dialog.

Unesco je leta 1995 objavil pregled stanja filozofije z nas­lovom Philosophy and democracy in the world. Pregled je v naslovu opozoril na tesno povezanost med filozofijo in de­mokracijo. Živa in vitalna demokracija potrebuje filozofijo: za svojo utemeljitev, za refleksijo svoje vsebine, predvsem pa za svojo delovanje. Filozofija vsebuje bogato tradicijo, ki jo lahko razumemo kot zakladnico intelektualnih orodij, idej in koncep­tov. Ta dediščina nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo, in spremembe, ki smo jim izpostavljeni.

Poleg tega je filozofija tudi najstarejši vir interdisciplinarnega mišljenja. Naravno okolje filozofskega iskanja je preseganje disciplinarnih meja in primerjava različnih pristopov.

V tem smislu je filozofija šola svobode, saj spodbuja nenehno obnovo mišljenja. Njeno zdravilo proti intelektualni rutini, pravi Federico Mayor v svojem predgovoru k zgoraj navedenem delu, je kreacija novih konceptov. Drznite si imeti nove ideje, z aluzijo na Kantov drzni si vedeti, poziva Mayor. S tem opozori na pomembno vlogo filozofije: filozofija je bistvena za razvoj svobodnih državljanov. Spodbuja samostojno mišljenje, soočanje z različnimi trditvami in argumenti, spoštovanje mišlje­nja drugih, in predvsem spoštovanje avtoriteto razuma. S tem je filozofija šola svobode.

V tem smislu je srečevanje ob praznovanju svetovnega dneva filozofije prispevek tako k filozofiji kot tudi k demokraciji: ker slavi mišljenje vseh, ki se ga udeležujejo, in ker spodbuja svo­bodo v mišljenju. Vendar ta svoboda ni samovolja: ni v tem, da povemo, kar nam pade na pamet, temveč je sposobnost, da to, kar nam pade na pamet, poberemo in premislimo.

Predvsem pa se za tem skriva še ena razsežnost filozofije: etika odprtosti do sveta, želja videti, razumeti in premisliti skupaj z drugimi. Svoboda mišljenja ni samo svoboda, je tudi zaveza slediti razmisleku, upoštevati argumente, biti pripravljen spre­meniti svoje stališče, če se v razmisleku izkaže, da je to potreb­no. In filozofija je prostor, kjer se to pustolovščino spodbuja in omogoča.

Zaživel enoletni projekt filozofiranje z otroki

Od letošnjega marca v Kranju poteka projekt »Imej pogum, uporabljaj svojo glavo« za otroke v starosti 5 do 10 let, ki ga je finančno omogočila Mestna občina Kranj. Pomladanski sklop delavnic, ki jih izvaja dipl. filozofinja Tanja Pihlar, poteka na dveh lokacijah: v Kranjskih vrtcih – Enota Mojca (skupina 5. letnikov, vzgojiteljica Monika Traven) in v OŠ Jakoba Aljaža (1. razred, učiteljica Anja Lukančič, v času OPB ). Do zdaj smo ob slikanicah skupaj razmišljali o tem, kdo smo in po čem se razlikujemo med seboj, katere super moči imamo, kaj nas osrečuje in kdo vse so člani naše družine. Razmisleku po navadi sledi ustvarjanje. Nazadnje smo se pogovarjali o prijateljstvu; otroci iz prvega razreda so dognali, da je prijatelj nekdo, ki ga imamo radi, se z njim igramo, nam pomaga, mu lahko vse povemo, mu kaj podarimo in z njim delimo stvari, se z njim tudi kdaj skregamo, a se nato pobotamo, ker se imamo radi. Prijateljev imamo lahko veliko, tudi veliko najboljših prijateljev. Po koncu razmisleka smo ustvarjali zapestnice prijateljstva za najboljše prijatelje. Pomladanski sklop se počasi zaključuje, za jesen je načrtovan drugi sklop, ki bo potekal v novih skupinah.