Kaj je dan filozofije

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji obeležujemo UNESCO-v svetovni dan filozofije  od leta 2005.

2_world_philosophy_day

Filozofija je uvrščena med najpomembnejše prioritete UNESCA v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. UNESCO poudarja pomen, ki ga ima filozofija kot najbolj univerzalna veda vseh časov in prostorov. Hkrati pa opozarja na pomen praktično usmerjenih filozofskih študijev v razmerju z globalnimi problemi današnjega sveta, upošteva nujnost filozofsko premišljenih konceptov, refleksije in analize v temeljih vseh Unescovih programov in, ne nazadnje, poudarja pomen promocije poučevanja filozofije v šolah. Unescova podpora razvoju filozofije se še posebej odraža tudi na interdisciplinarnih področjih, saj si Unesco zelo prizadeva prispevati k zmožnosti predvidevanja prihodnosti in k razvijanju etik posameznih področij znanosti.

Več na: http://www.unesco.org/new/en/social-and-human-sciences/themes/most-programme/humanities-and-philosophy/philosophy-day-at-unesco/

Pariška deklaracija o filozofiji (Unescovi Mednarodnih študijskih dni v Parizu 15. in 16. februarja 1995 na temo Filozofija in demokracija v svetu)

  • Opozarjamo, da so filozofski problemi univerzalni problemi človeškega življenja in bivanja;
  • verjamemo, da filozofska refleksija lahko in bi morala prispevati k razumevanju in upravljanju človeških zadev;
  • smo prepričani, da filozofska praksa, ki ne izključuje nobene ideje iz svobodne diskusije, ki si prizadeva natančno definirati uporabl­jene pojme in preveriti veljavnost poti razmišljanja, ki si prizadeva temeljito preiskati argumente drugih, omogoča vsakemu, da se nauči misliti samostojno;
  • poudarjamo, da poučevanje filozofije opogumlja odprtost duha, državl­jansko odgovornost, razumevanje in tolerantnost med posamezniki in skupinami;
  • zagotavljamo, da filozofsko izobraževanje z vzgojo samostojno razmišljujočih ljudi, zmožnih upreti se različnim vrstam propa­gande, vsakega usposobi, da si naloži svoj del odgovornosti glede velikih problemov sodobnosti, še zlasti na področju etike;
  • potrjujemo, da razvijanje filozofske debate v izobraževanju in kulturnem življenju bistveno prispeva k vzgoji državljanov z večanjem njihove zmožnosti za presojo, ki je temeljna za vsako demokracijo.
  • Obvezujemo se, da bomo v okviru naših zmožnosti v ustanovah, kjer delujemo, in v državah, iz katerih prihajamo, naredili vse, da bi dosegli te cilje, in zato razglašamo:
  • da morajo imeti vsi ljudje povsod po svetu pravico sodelovati v svobodnem filozofskem iskanju v vseh njegovih oblikah in na vseh krajih, kjer se lahko dogaja;
  • da se poučevanje filozofije mora podpirati in razširjati, kjer že obstaja, da se ga mora uvajati tam, kjer ga še ni, in da se ga mora eksplicitno poimenovati "filozofija";
  • da morajo filozofijo poučevati kvalificirani učitelji, posebej usposobljeni za to nalogo, ob tem pa ne smejo biti podrejeni nobenim ekonomskim, tehničnim, religioznim, političnim ali ideološkim zahtevam;
  • da mora biti sicer neodvisno poučevanje filozofije, kjerkoli je to mogoče, učinkovito povezano z akademskim in poklicnim izo­braževanjem na vseh področjih;
  • da bi se zagotovila filozofska izobrazba tudi odraslim, se mora pospeševati razširjanje knjig, ki so jezikovno in cenovno dostopne širokemu krogu bralcev, produkcija radijskih in televi­zijskih programov, avdio in video kaset, uporaba avdio-vizualne in informacijske tehnologije v izobraževalne namene, ustvarjanje različnih priložnosti za svobodno diskusijo in vse vrste pobud, da bi se kar največ ljudi seznanilo z osnovnimi filozofskimi temami in metodami;
  • raziskovalne in pedagoške ustanove morajo podpirati spoznavanje filozofskih vpogledov v različnih kulturah, primerjavo tistega, kar lahko ponudijo, in analizo tistega, kar jih zbližuje in oddaljuje;
  • filozofija kot svobodno raziskovanje, ki ne more imeti nobene resnice za dokončne, spoštuje prepričanje vsakega posameznika, vendar v noben primeru, da se ne bi izneverila svoji naravi, ne sme sprejeti naukov, ki zanikajo svobodo drugega, nasprotujejo človeškemu dostojanstvu in sejejo semena barbarstva.

Deklaracija je bila objavljena v Roger-Pol Droit, Philosophy and democracy in the world. A Unesco survey in prevedena v FNM. Prevod A. Hladnik.

MENU