Zhuang Zi (prib. 370 pr. n. št.)
predstavlja ob Lao Ziju in Lie Ziju steber daoistične filozofije, ki jo zaposluje predvsem vseprežemajoči, v imena neulovljivi Dao. Ker v daoizmu prednost pred izrekajočim dobiva izrečeno, dejstva, ki bi opisala življenjske poti daoistov, nadomešča splet legend in pripovedi. Tako tudi o Zhuang Ziju in njegovem istoimenskem delu, mimo vsebine, ki ga odlikuje, ne izvemo dosti. Daoistična prezirljivost do avtorstva zaposluje današnje raziskovalce, ki ugibajo, ali Zhuang Zi združuje ustvarjalnost enega ali več avtorjev. Misli, ki jih to klasično delo vsebuje, predstavljajo kritiko konfucijanstva in mohizma, odlikuje pa jih slikovit, alegoričen slog. (Vir: Maja Milčinski, Zhuang Zi, Založba Sophia, Ljubljana 2004.)
Citati:
»Velika modrost osvobaja. Majhna modrost omejuje. Veliki govor razvnema, majhen govor je zgolj brbljanje.«
»Nekoč se je Zhuang Zhouu sanjalo, da je metulj, frfotajoč metulj, ki se dobro počuti in je srečen. O Zhuang Zhouu ne ve ničesar. Nenadoma se je prebudil. Spet je bil pravi in resnični Zhuang Zhou. Sedaj pa ne vem, ali je Zhuang Zhou sanjal, da je metulj ali pa je sanjal metulj, da je Zhuang Zhou, čeprav je med Zhuang Zhouom in metuljem gotovo velika razlika. Tako je s spremembo stvari.«
V slovenščini dostopna dela: Klasiki Daoizma, Klasik Dežele južne rože, Kaj je tao in druge zgodbe.