Šri Ramakrišna
(1836 – 1886)

se je rodil v vasici Kamarpukur revnima staršema hinduistične veroizpovedi. S šesnajstimi leti ga je mama poslala v Kalkuto, kjer je po spletu okoliščin v templju boginje Kali Dakšninešvarju prevzel nekaj dolžnosti. Ramakrišna je v boginji Kali videl predvsem vesoljno Mater. Njegova močno izražena religioznost je botrovala temu, da ga je mati skušala vpeti v vsakdanje življenje in ga leta 1859 poročila. Po letu in pol se je Ramkrišna iz svoje vasi zopet vrnil v Kalkuto in nadaljeval zavzeto čaščenje Kali. V tem obdobju je nanj zelo močno vplivala potujoča asketinja Bhairavi Brahmani. Nekaj let kasneje se je v templju boginje Kali preko gostujočega sufija seznanil z islamom in nekaj časa živel po islamskih predpisih. Ob duhovnem dozorevanju se je v Ramakrišni vse glasneje javljala želja po razširjanju lastnih naukov, ki se mu je kmalu tudi uresničila. Morda najmočneje je s svojo prisotnostjo vplival na Narendro Natha Datto, ki je bolj znan pod meniškim imenom Vivekananda. Ramakrišnovi nauki so preplet različnih religioznih tradicij, izražajo močno željo po mističnem, neposrednem, transdiskurzivnem občutju božjega. (Vir: Vlasta Pacheiner-Klander, Življenje in nauk Šri Ramakrišne, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994.)

Citati:

»Nevednost pravi: “To je iz zlata, tisto pa iz bakra,” modrost pa izjavlja: “Vse je iz zlata!”«

»Lahko je reči do, re, mi, fa, so, la, ti, do, ni pa tako lahko igrati teh not na glasbilu. Prav tako je lahko govoriti o veri, težko pa po njej živeti.«

V slovenščini dostopno delo: Šri Ramakrišna, Reki.