Ludwig Wittgenstein
(1889 – 1951),
filozof, ki je s svojim delom razburkal miselne tokove 20. stoletja, se je rodil v ugledni dunajski meščanski družini, vendar se je za ceno filozofije v celoti odrekel družinskemu premoženju. Njegovo miselno pot zaznamujeta dve obdobji, ki ju je dovršil z Logično filozofskim traktatom (1921) in posthumno izdanimi Filozofskimi raziskavami (1953). Sidrišče njegovih miselnih naprezanj predstavlja jezik, ki ga je raziskoval v logičnih izpostavah in paletah različnih vsakdanjih rab. Kot vsi veliki ljudje Wittgenstein ni bil samo filozof, temveč tudi konstruktor, učitelj, vojak, samostanski vrtnar, če seveda odštejemo vse tisto, kar običajne biografije ne zanima. Umrl je v skromnih razmerah za rakom na prostati.
Citati:
»Meje mojega jezika so meje mojega sveta.«
»Svet je vse, kar se primeri.«
»To, kar se primeri, dejstvo, je obstoj stanja stvari.«
»Logična slika dejstev je misel.«
»O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati.«
»Ni mistično, kako svet je, temveč, da je.«
Nekatera v slovenščini dostopna dela in članki: Logično filozofski traktat, Predavanje o etiki, Kultura in vrednota, Modra knjiga, Nekaj pripomb k logični formi, Predavanja in pogovori.