Karl Marx (1818 – 1883)
predstavlja enega izmed najvplivnejših avtorjev zahodne politično-kulturne zgodovine. Začetek svojega študija je posvetil pravu, kasneje pa se je predal filozofiji. Leta 1841 je v Jeni opravil doktorsko disertacijo, v kateri se je ukvarjal z grškim atomizmom. Kljub temu da je sprejemal nekatere prvine Heglove dialektike, Marx ni v celoti pristajal na njeno spekulativnost, temveč je protislovja iskal v konkretni družbeno zgodovinski danosti, natančneje v razrednem boju med delavstvom in lastniki kapitala. Njegova politična vizija je bila usmerjena v oblikovanje sredotežne organizacije, ki bi delavstvu priskrbela potrebno politično moč. Bil je eden izmed pomembnejših dejavnikov pri oblikovanju internacionale, ki si je prizadevala združiti socialistične in komunistične skupine po svetu. Marxov dójem sveta izrašča predvsem iz protislovij razredne razslojenosti, o čemer priča tudi njegova 11. teza o Feuerbachu, ki pravi: »Filozofi so svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo.«
Citati:
»Religija je opij ljudstva.«
»Demokracija je pot v socializem.«
»Zgodovina se ponavlja, sprva kot tragedija, nato kot farsa.«
»Zemljiški gospodje, kakor ostali ljudje, radi žanjejo tam, kjer nikoli niso sejali.«
V slovenščini dostopna dela: Zbrana dela, Historični materializem, Kapital, Mezdno delo in kapital, Cenzura in svoboda tiska itd.