Franz Kafka (1883 – 1924),
češki pisatelj judovskega rodu, sodi med ustvarjalce, ki so s svojim delom najopazneje zaznamovali sodobno pripovedništvo. Kljub izrecni želji, da bi po smrti vse njegove pisarije zažgali, se Max Brod – Kafkov najtesnejši prijatelj – obljube ni držal in je pisateljeve mojstrovine, opremljene s spremnimi študijami, postopoma spravljal na dan. Kafkova pripoved je svojevrsten preplet raznovrstnih čustvenih razpoloženj, ki spremljajo tankočutno analizo družbeno-družinskih razmerij. Privid linearne strukture Kafkovih zgodb spodjedajo nepričakovani zapleti, ki razgaljajo globoko pomensko razslojenost meščanske realnosti. Kafka je s svojim mojstrskim slogom pokazal, da se pod fantazmo družbene idile občutljivemu pogledu razgaljajo tesnobno groteskne, tragično komične plasti vsakdanjosti. Življenje misleca, ki je svet motril skozi občutljivo prizmo nasprotujočih se čustvenih vrednosti, ni trajalo dolgo, saj je po vztrajnem boju s tuberkulozo umrl v starosti komaj štiridesetih let.
Citati:
»Knjiga je kot sekira, ki razbije zamrznjeno morje v nas.«
»Ne obupajte, niti nad dejstvom, da ne obupate.«
»Bog nam daje orehe, vendar jih ne drobi.«
V slovenščino prevedena dela: Proces, Babilonski rov, Amerika, Splet norosti in bolečine, Grad, Preobrazba in druge zgodbe…