V Učilnico smo dodali nekaj vaj, ki so med drugim pripravljene za vse, ki bi želeli ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije, 16. novembra, izvesti kakšno od ur filozofije za otroke.
http://ucilnica.zofijini.net/category/otroke/
Vaje so odprte za komentarje, pripombe in popravke, prav tako lahko na omenjenih vajah gradite kakšne svoje različice.
Seminar za učitelje izbirnega predmeta FZO
Vabimo vas na seminar posodobitvenega programa profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju z naslovom »Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi)«, ki bo potekal 18. marca 2017 v Ljubljani.
Seminar je namenjen učiteljem izbirnega predmeta filozofija za otroke (kritično mišljenje, etična raziskovanja, jaz in drugi), osnovnošolskim učiteljem, učiteljem filozofije v gimnaziji. Traja 8 ur in je ovrednoten z 0,5 točke za napredovanje.
Cilji programa:
• Poglobitev poznavanja etičnih vsebin pri filozofiji za otroke, nove metode dela pri filozofiji za otroke, medpredmetnost.
Predavatelja in teme:
• Kritično mišljenje kot šolski predmet in kot način dela v šoli – Marjan Šimenc
• Etično raziskovanje kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc
• Raziskovanje družbe kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan Šimenc
• Skupinsko in individualno mišljenje v skupnosti raziskovanja – Marjan Šimenc
Pri izvajanju vseh tem bo sodelovala tudi Alenka Hladnik, soavtorica učnih načrtov za filozofijo za
otroke.
Obveznosti udeležencev: priprava učne ure in poročilo o izvedbi učne ure
Rok za prijavo je 8. 3. 2017.
Urnik in program seminarja vam bomo poslali teden dni pred začetkom programa, morebitno gradivo pa boste prejeli na samem seminarju.
Kotizacija za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja znaša 47,42 EUR, za druge udeležence pa 94,84 EUR. V ceno je že vključen 22 % DDV. Odjave sprejemamo do 10.3.. V primeru, da se seminarja brez pravočasne odjave ne boste udeležili, že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.
POZOR!!
Način prijave je zgolj preko spletne aplikacije KATIS https://lim3.mss.edus.si/Katis/Uvodna.aspx
Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu cpi@ff.uni-lj.si ali na telefonski številki (01) 241 1048
V sredo, 23. 11. 2016, smo člani šolskega kluba UNESCO obeležili svetovni dan filozofije. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč določila, da bo filozofija še posebej čaščena vsak tretji četrtek v novembru; letos je bilo to 17. 11. 2016.
http://www.o-ledina.si/Uploaded/News/788/dsc-0908_4051_9.jpg
Po uvodnem govoru učiteljice Barbare Kosirnik, nas je učiteljica Taja Užnik pobarala, kaj je to filozofija. S skupnimi močni smo prišli do ugotovitve, da je to ljubezen do modrosti. Predstavila nam je tudi literaturo, ki nas bo popeljala v čarobni svet kritičnega razmišljanja in zastavljanja življenjskih vprašanj.
Ker je bila tema letošnjega svetovnega dne filozofije strah, smo razmišljali o tem, kaj je, od kod izvira, kaj so razlogi zanj, kako ga prepoznamo in kako ga lahko uspešno premagamo. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo nalog na delovnih listih. Čeprav smo bili na 1. srečanju šolskega kluba UNESCO zbrani učenci od 1. do 9. razreda, smo debatirali zelo sodelovalno. To je bilo naše prvo pravo filozofiranje.
Zapisala: Taja Užnik, učiteljica PB v 2. a
Fotografije: Barbara Kosirnik, vodja Unesco šole
Letos smo že tradicionalno tretji četrtek v mesecu novembru obeležili svetovni dan filozofije, ki ga od leta 2005 z osrednjo prireditvijo, ki je letos prvič potekala v Mariboru in številnimi drugimi spremljevalnimi prireditvami, obeležujemo tudi v Sloveniji. Prav verjetno je, da o tem ne veste veliko, saj se mediji pri nas, z izjemo nekaj častnih izjem, ki jih je mogoče prešteti na prste ene roke, vsako leto prav posebej potrudijo, da ga ignorirajo. Pri tem bi si prav posebno kritiko zaslužila nacionalna radio-televizija, ki ima mandat, da informira prav o tovrstnih zapostavljenih, a za družbo dragocenih in pomembnih dogodkih. Da slovenske politike, ki je že tradicionalno nenaklonjena, da ne rečemo kar sovražna do filozofije, niti ne omenjamo posebej.
Na srečo ni povsod tako. Določen zgled glede tega bi si lahko vzeli že v republikah naše bivše skupne države, kjer so dan filozofije marsikje obeležili tudi na visoki politični ravni, še boljši zgled pa je letos ponudil irski predsednik Michael D. Higgins, ki je ob priložnosti dneva filozofije in sprejemu v svoji predsedniški rezidenci za novoustanovljeno organizacijo Philosophy Ireland, katere pokroviteljstvo je prevzela njegova žena Sabina Higgins, med drugim poudaril, da je poučevanje filozofije v šolah in njeno spodbujanje v družbi nujno potrebno, da je državljanom tako omogočeno »razlikovati med resničnim jezikom in iluzorno retoriko«. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad »anti-intelektualizmom, ki negotove in izključene ljudi hrani s populizmom«. Ob trditvah, da smo vstopili v družbo »onkraj resnice« je vprašal, kako lahko skupaj in posamično »v naših učilnicah, medijih in javnem prostoru prispevamo k vzdušju refleksije. Širjenje orodij, jezika in metod filozofske raziskave na vseh ravneh družbe, lahko ponudi pomembno komponento katerega koli usklajenega poskusa dolgoročnega in celovitega odziva na naše trenutne zagate. Poučevanje filozofije je eno izmed najmočnejših orodij, ki jih imamo na voljo, da otroke opolnomočimo, da se v vedno bolj kompleksnem, povezanem in negotovem svetu vedejo kot svobodni in odgovorni subjekti. Nova politika strahu, sovraštva in predsodkov zoper tiste, ki niso »kot mi« zahteva sposobnost za kritiko, ki jo lahko prinese zgodnja izpostavljenost tematikam in metodam filozofije.«
Predsednik Higgins je pozdravil uvedbo filozofije kot izbirnega predmeta v nedavni irski šolski reformi, vendar je hkrati predlagal, da je predmet treba še bolj vključiti v sistem irskega izobraževanja. »To bi seveda zelo olajšala vključitev filozofije kot rednega predmeta, katerega ocena se vpisuje v zaključna spričevala. Tudi odlično izvajanje premeta »politika in družba« ni ustrezen nadomestek za poučevanje filozofije kot samostojnega predmeta.« Filozofija za otroke po njegovem ponuja »privlačno pot do humanistične in živahne demokratične kulture« in je hkrati sredstvo za spodbujanje ljudi k spoštljivemu dialogu. »Pojav tako imenovanih »digitalnih kletk«, v katerih si ljudje ne dovolijo izzvati svojih prepričanj in celo predsodkov, je v odzivu na zadnje dogodke v ZDA in Evropi, postal predmet burnih razprav. Danes na internetu obstaja zelo veliko načinov dostopanja do informacij, ne da bi kdaj prišli v stik z ustrezno obveščanim novinarskim prispevkom. Zato je toliko bolj pomembno, da so naši otroci – vsi naši državljani – spodbujeni, da razmišljajo kritično in da ne reproducirajo zgolj informacij, s katerimi jih zalagajo vse številčnejši medijski viri. Prav tako je zelo pomembno, da se naučijo, da artikulirajo svoje misli in zanje ponudijo utemeljitev in da najdejo načine nestrinjanja brez zatekanja k verbalnemu ali fizičnemu nasilju.« Dodal je: »Verjamem, da so te vrline refleksije, kritične razsodnosti in etičnega raziskovanja tiste, ki so v sedanjem trenutku, ko se človeštvo sooča s povsem novimi globalnimi izzivi – od podnebnih sprememb do množičnih migracij – pridobile na nujnosti.« Če želimo doseči uresničevanje dogovorjenega na mednarodni ravni glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, potrebujemo nič manj kot spremembo v zavesti o naši soodvisnosti in novi skupni ranljivosti.«
Kako to, da podobnih sporočil ne beremo v naši medijih, še manj pa jih slišimo s strani predstavnikov naše oblasti?
