Zloženka ob Svetovnem dnevu filozofije 2019

Zloženka 2019 (PDF)

Iz vsebine:

UNESCO in filozofija

Unesco, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v svojem delovanju, ki ima za cilj prispevati k miru s sodelovanjem držav na področju izobraževanja, zna­nosti in kulture, posebno pozornost posveča filozofiji. Zato je leta 2005 tretji četrtek v novembru razglasila za svetovni dan filozofije. Pri tem filozofijo razume kot človeško dejavnost, ki se ukvarja z vprašanji človeškega življenja in bistveno prispeva k krepitvi sposobnosti za samostojno mišljenje in presojanje, pa tudi kot šolo človeške solidarnosti in pripravljenosti za dialog.

Unesco je leta 1995 objavil pregled stanja filozofije z nas­lovom Philosophy and democracy in the world. Pregled je v naslovu opozoril na tesno povezanost med filozofijo in de­mokracijo. Živa in vitalna demokracija potrebuje filozofijo: za svojo utemeljitev, za refleksijo svoje vsebine, predvsem pa za svojo delovanje. Filozofija vsebuje bogato tradicijo, ki jo lahko razumemo kot zakladnico intelektualnih orodij, idej in koncep­tov. Ta dediščina nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo, in spremembe, ki smo jim izpostavljeni.

Poleg tega je filozofija tudi najstarejši vir interdisciplinarnega mišljenja. Naravno okolje filozofskega iskanja je preseganje disciplinarnih meja in primerjava različnih pristopov.

V tem smislu je filozofija šola svobode, saj spodbuja nenehno obnovo mišljenja. Njeno zdravilo proti intelektualni rutini, pravi Federico Mayor v svojem predgovoru k zgoraj navedenem delu, je kreacija novih konceptov. Drznite si imeti nove ideje, z aluzijo na Kantov drzni si vedeti, poziva Mayor. S tem opozori na pomembno vlogo filozofije: filozofija je bistvena za razvoj svobodnih državljanov. Spodbuja samostojno mišljenje, soočanje z različnimi trditvami in argumenti, spoštovanje mišlje­nja drugih, in predvsem spoštovanje avtoriteto razuma. S tem je filozofija šola svobode.

V tem smislu je srečevanje ob praznovanju svetovnega dneva filozofije prispevek tako k filozofiji kot tudi k demokraciji: ker slavi mišljenje vseh, ki se ga udeležujejo, in ker spodbuja svo­bodo v mišljenju. Vendar ta svoboda ni samovolja: ni v tem, da povemo, kar nam pade na pamet, temveč je sposobnost, da to, kar nam pade na pamet, poberemo in premislimo.

Predvsem pa se za tem skriva še ena razsežnost filozofije: etika odprtosti do sveta, želja videti, razumeti in premisliti skupaj z drugimi. Svoboda mišljenja ni samo svoboda, je tudi zaveza slediti razmisleku, upoštevati argumente, biti pripravljen spre­meniti svoje stališče, če se v razmisleku izkaže, da je to potreb­no. In filozofija je prostor, kjer se to pustolovščino spodbuja in omogoča.